V nedeljo, 18. avgusta, prvo nedeljo po velikem šmarnu, je bilo na Krvavcu žegnanje oziroma semenj, ki se je začel ob 10.00 uri s tradicionalno žegnanjsko sveto mašo pri Plečnikovi kapelici Marije Snežne, ki jo je daroval cerkljanski župnijski upravitelj Martin Leban. Bogoslužje so s petjem polepšali pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Cerkelj pod vodstvom prof. Damijana Močnika.
Svete maše se je udeležilo kljub slabi vremenski napovedi okoli stopetdeset ljudi. Nekaj med njimi je bilo tudi pohodnikov, ki so pustili avtomobile na parkirišču planine Jezerca ali pa šli peš do kapelice od zgornje postaje krožno- kabinske žičnice na Krvavec, od Gospinca.
Kapelica je najvišje stoječe Plečnikovo delo in najviše stoječ bogoslužni objekt na Cerkljanskem 1692 metrov nad morjem. Krvavec je na semanji dan obiskalo okoli 500 ljudi. Kar nekaj pohodnikov je pot nadaljevalo do najvišje točke na Krvavcu, na Veliki Zvoh ( 1971 mnv), in se ob vrnitvi ustavili na eni od planšarij ali v gostinskem lokalu.
Poleti so na Krvavcu prijazne temperature, odlična hrana in raj za družine, največ obiskovalcev v poletni sezoni pa je v avgustu. Na paši na Krvavcu se bo do malega šmarna, 8. septembra, paslo okoli 400 glav živine. Vse mleko, ki ga na Krvavcu namolzejo, ponudijo obiskovalcem, v planšarijah so jim na voljo tudi kislo mleko, skuta, sirovi štruklji, pehtranova potica, ajdovi žganci, enolončnice, masovnik, čaj iz krvavških zelišč in druge dobrote.
Ob blagoslovitvi Doma na Krvavcu 1925. leta, so mnogi izrazili željo, da bi v bližini doma postavili še kapelo. Aljažev klub iz Ljubljane jo je zgradil po Plečnikovih načrtih, 18. avgusta leta 1929 pa jo je ob veliki zbrani množici in prisotnosti arhitekta Jožeta Plečnika blagoslovil ljubljanski škof Gregorij Rožman Prvih deset let je imela status zasebne kapele, od leta 1939 pa pripada cerkljanski fari. 1692 metrov nad morjem je najvišje stoječe Plečnikovo delo in najviše stoječ bogoslužni objekt na Cerkljanskem. Plečnik je pri izvedbi ves čas sodeloval in jo skrbno nadzoroval. Kapelo so gradili dve leti, večinoma s sredstvi, zbranimi preko Slovenskega planinskega društva.
Foto: Franci Belšak, besedilo: Janez Kuhar, Cerklje 18.8.2024
