Po trgatvi odprli še prenovljeno Borštnikovo klet
V Cerkljah na Gorenjskem, na vrtu rojstne hiše prvega slovenskega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga, ki velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča, Ignacija Borštnika, so v petek, 27. septembra ob počastitvi občinskega praznika pripravili četrto trgatev Nacetove trte, potomke najstarejše, 450 let stare vinske trte na svetu, z mariborskega Lenta. Posadili so jo 1. julija 2018 ob 160-letnici rojstva Ignacija Borštnika.
Številne prisotne je pozdravil Dane Novak v imenu družine Novak in Kulturnega društva Ignacija Borštnika, med njimi podžupana Občine Cerklje Miha Zevnika s soprogo, skrbnike trte z Lenta iz Dupelj Bandlja in Markiča ter gostje iz Dornberka, med njimi tudi predsednik društva Medovita Davorin Slejko z mnogimi pomočniki, ki so skrbeli za protokolarno trgatev v Cerkljah. Prišel je tudi Borštnikov praprapranečak Tomaž Novak, sicer uporabnik Centra Korak iz Kranja. V društvo Mladovita je včlanjenih 32 krajev, ki so prejeli cepič trte z Lenta. Pri njih v Dornberku stiskajo njihovo grozdje. V Cerklje so prinesli od lani stekleničko žlahtne kapljice z imenom Mladovita in z njo nazdravili z gosti. Borštnikove pesmi pa sta recitirala Nadja Žura in Dane Novak, skrbnik Borštnikove domačije. Celoten dogodek pa je bil posvečen spominu pred 105.leti umrlemu Cerkljanu Ignaciju Borštniku
Prvi grozd je odtrgal skrbnik Nacetove trte Ivan Kropivnik, drugega pa Dane Novak z Borštnikove domačije. Prireditev so popestrili cerkljanskimi Gavnarji, za veselo razpoloženje pa je poskrbel narodno zabavni ansambel Trio Šubic.
Trgači in nastopajoči seveda niso bili lačni in žejni. Navzoči so si po trgatvi ogledali tudi obnovljeno Borštnikovo vinsko klet, ki ima tri prostore. V večjem, tretjem prostoru pa so uredili prostor, namenjen druženju ob kozarčku in prigrizku. Na treh stenah pa je predstavljena vinska zgodba Stare trte, Borštnikova poezija, kovaška pravljica in kmečka dediščina z lojtrnim vozom na sredini kleti.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 28.9.2024
Slovesno ob prazniku Občine Cerklje na Gorenjskem
Število fotografij: 31
Slovesno ob prazniku Občine Cerklje na Gorenjskem
Občina Cerklje ima občinski praznik 23. septembra od leta 1999 dalje, ob obletnici smrti vsestranskega gledališkega ustvarjalca, utemeljitelja slovenskega poklicnega gledališča in igralca Ignacija Borštnika. Po njem je poimenovan tudi najpomembnejši festival poklicnih gledališč v Sloveniji, Borštnikovo srečanje v Mariboru. Prvi praznik je občina Cerklje zaznamovala z odkritjem doprsnega kipa tega velikega umetnika, kot prvega v spominskem parku v Cerkljah, nedaleč od njegove rojstne hiše.
Letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj ter naziva častnega občana občine Cerklje je bila ob bogatem kulturnem programu v soboto, 28. septembra v popolnoma obnovljeni dvorani Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem, ki je bila lansko leto v začetku avgusta vsa poplavljena. Ostala je le velika vlaga in betonske stene, dvorana Borštnikovega hrama pa brez sedežev. Škode je bilo za milijon evrov.
Bogat kulturni program
Prireditev je zelo uspešno vodila Ana Jagodic Dovžan. V bogatem kulturnem programu v polni dvorani Borštnikovega hrama so sodelovali Godba Cerklje pod vodstvom Damijane Božič Močnik, Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom dirigentke Neže Križnar Ristič , Združena pevska zbora OŠ Davorina Jenka Cerklje in PŠ Zalog pod vodstvom dirigentke Irme Močnik, na klavirju jih je spremljala Damijana Božič Močnik, recitatorja KUD Pod lipo Adergas Monika Ribnikar in Žan Sirc sta recitirala pesmi Martina Kadivca, recitatorka Nadja Žura, članica Kluba Liberius, učenci Glasbene šole Kranj-enote Cerklje Jakob Remic, Ožbej Urbančič in Oskar Toman ter starejša OFS OŠ Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom mentoric Petre Fajdiga in Lucije Gregorc.
Na slovesnosti številni gostje
Slovesnosti so se udeležili tudi župani šestih sosednjih občin in poslanec DZ Branko Grims, častna občana Občine Cerklje Jožef Močnik in Silvo Sirc, občinska uprava in občinski svetniki, direktorica Doma Taber Šmartno Martina Martinčič, direktorica Zavoda za turizem Cerklje Polona Šafner, ravnatelj Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje mag. Boštjan Mohorič, župnika Martin Leban in Slavko Kalan ter kaplan Matjaž Venta.
Pozdravni nagovor župana Franca Čebulja
Župan Franc Čebulj je v pozdravnem nagovoru najprej pozdravil številne goste in prisotne obiskovalce, ki so napolnili obnovljeno dvorano ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi uničenega Kulturnega hrama Ignacija Borštnika. Pri obnovi športno-kulturnega in šolskega centra je sodelovalo več kot tisoč občank in občanov, veliko pa je bilo tudi gasilcev in članov Civilne zaščite, skupaj več kot 1500 oseb. Občina Cerklje je pred letom dni ob poplavah utrpela za skoraj 6 milijonov evrov škode na komunalni infrastrukturi in na kulturnem-športnem centru in šolskih prostorih. Letos pa smo nadaljevali s projekti, ki so morali lansko leto počakati. V prihodnjih dveh letih se bo začela gradnja vrtca v Zalogu.
Lokalne skupnosti oziroma občine letos praznujejo 30-letnico lokalne samouprave. Ponosen je na vsa dela, ki so jih v 30-letih skupaj uspeli narediti. Leta 1994 je bilo v Sloveniji 152 občin, Cerklje so bile na 136 mestu. Danes Občina Cerklje dosega razvoj med prvimi petimi v Sloveniji. Župan Čebulj je izrekel posebno pohvalo Janezu Janši za njihovo delo, še posebej v času korone. Zahvalil se je tudi občinskim svetnicam in svetnikom za soglasno podporo v Občinskem svetu, nagrajencem pa čestital za priznanja in plakete.
Letos je bil slavnostni govornik predsednik SDS Janez Janša
Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Cerklje na Gorenjskem je bil slavnostni govornik predsednik SDS Janez Janša, ki je čestital vsem nagrajencem ter dodal, da je Občina Cerklje na Gorenjskem po kvaliteti življenja v samem vrhu po vseh kazalnikih v življenju. V teh 30 letih je občina veliko napredovala. To je občina, ki je uspela povezati ljudi. Želim, da bi se tudi v prihodnje veselili novih dosežkov. Čestitke vsem, nadaljujte po tej poti, ki ste si jo začrtali.
Na letošnji slovesnosti so podelili 13 priznanj.
Sobotna slovesnost je bila poklon tistim v občini, ki so izstopali s svojim delom. Podelili so 13 priznanj za vidne dosežke, ki so prispevali h kakovosti življenja, k razvoju in ugledu občine Cerklje ter častnega občana Občine Cerklje, ki ga občina podeljuje vsake štiri leta.
Najvišje priznanje, naziv častni občan Občine Cerklje na Gorenjskem je prejel dolgoletni trener smučarskih skakalcev Jani Grilc za izjemne dosežke pri organizaciji, razvoju in promociji smučarskih skokov v Sloveniji ter za vzgojo več odličnih generacij mladih skakalcev, ki so Slovenijo ponesli v sam svetovni vrh.
Veliko plaketo Občine Cerklje pa je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Štefanja Gora za 70. obletnico delovanja društva prejme kot vzpodbudo za nadaljnje delo na humanitarnem področju in nesebičnem delovanju, za prispevanje k razvoju talentov, spodbujanju delovnih navad in krepitvi čuta za sočloveka. Pomembno pa je tudi sodelovanje pri projektu nudenja prve pomoči z uporabo defibrilatorja.
Malo plaketo je prejel Franci Sirc za njegovo dolgoletno prostovoljno in zavzeto delovanje na področju kulture in s tem ohranjanju kulturne dediščine. Že vrsto let je aktiven prostovoljni član in predsednik Kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas.
Spominske plakete so prejeli Tomaž Kukovič za izjemen prispevek k soustanovitvi ter uspešnemu 14-letnemu delovanju in kvalitetnem umetniškem vodenju Godbe Cerklje. Jože Jerič, starejši je prejel priznanje za aktivno sodelovanje pri dejavnostih PGD Velesovo in zavzeto povezovanje sovaščanov. Ivan in Marija Kimovec za neutrudno in kvalitetno delo pri vzdrževanju in obnavljanju ter okrasitvi znamenja v Dvorjah pri igrišču. Jože Hacin je prejel priznanje za vestno in požrtvovalno delo ter vzdrževanju sakralne dediščine v cerkvi sv. Duha v Češnjevku ter za zavzeto podporo in pomoč župniji in lokalni skupnosti. Posmrtno priznanje Občine Cerklje na Gorenjskem je prejela Nina Veselinović za njeno bogato prostovoljno delo na prostočasnih in družbenih dejavnostih za mlade v Občini Cerklje na Gorenjskem. Priznanje je prevzel partner pokojne Nine Veselinović, Samo Štojs. Priznanje Občine Cerklje na Gorenjskem je prejel tudi Andrej Hočevar za njegovo dolgoletno prizadevno prostovoljno delo v PGD Zgornji Brnik, za delo na področju kulture v Kulturnem društvu Davorina Jenka Cerklje in Komornem moškem pevskem zboru Davorina Jenka Cerklje ter za njegov doprinos k razvoju teh dejavnosti in s tem lokalni skupnosti ter promoviranje Občine Cerklje v širšem državnem prostoru. Mija Aleš je prejela Priznanje Občine Cerklje na Gorenjskem za njeno več kot 25-letno predanost, prostovoljnost ter bogat, neprecenljiv prispevek k razvoju kulturne dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem. Po njeni zaslugi so mnoga kulturna društva cerkljanske občine vključena v Zvezo kulturnih društev Kranj, ki je ena največjih in najbolje delujočih zvez v Sloveniji. Albina Atlija je prejela Priznanje Občine Cerklje na Gorenjskem za njeno neomajno voljo do humanitarnega dela in nesebično pomoč ljudem v stiski ter kot vestni tajnici Župnijske Karitas Cerklje. Ljudje se na Albino radi obračajo, kadar so v stiski, vedno jim ponudi roko in skupaj z ostalimi članicami Župnijske Karitas Cerklje vedno najdejo rešitev za vsemogoče stiske. Zdenka Zajc je prejela priznanje kot odlična organizatorka, zelo dobro podkovana z različnimi tehnikami klekljanja, ohranjevalka in promotorka slovenske kulturne dediščine in oseba, ki je veliko prispevala za javno dobro občine in tudi širše. Z izdelavo čipk združuje tradicijo in sedanjost. Leta 2009 je bila Zdenka ena izmed ustanoviteljic skupine klekljaric v Cerkljah, ki so se poimenovale Lastovke in je izvrstna učiteljica, ki svoje znanje deli med svoje Lastovke. Boštjan Ciperle je prejel Priznanje Občine Cerklje na Gorenjskem za posebne pozitivne dosežke s področja družbenega in kulturnega vidika. Ob 30-letnici nastanka benda Prezrti je lani po njegovi zaslugi poleg urejenega arhiva in spletne strani luč sveta zagledala še knjiga z naslovom Labodji spev o tej za mnoge še vedno dobro znani cerkljanski rokerski skupini.
Besedilo Janez Kuhar, foto Janez Kuhar, Vido Frantar, Cerklje 29.9.2024
Sobotna cerkljanska tržnica je bila dobro založena
Število fotografij: 7
Sobotna cerkljanska tržnica je bila dobro založena
Na dvorišču Kmetijske zadruge v Cerkljah na Gorenjskem je soboto, 21. septembra Zavod za turizem Cerklje, ob podpori Občine Cerklje pripravil Cerkljansko tržnico z dvanajstimi stojnicami. Na Cerkljanski tržnici so bili na voljo kakovostni pridelki iz lokalnega okolja – od lokalno pridelanih mlečnih in mesnih izdelkov, medu, sirov, pa vse in pekovskega peciva.
Nakupovali in izbirali so kupci lahko na stojnicah Piščančjereje Galjot iz Lahovč, s svežim piščančjim mesom, salamami, mesnim sirom, paštetami in prepeličjimi jajca.
Čebelarstvo Franci Strupi iz Spodnjega Brnika je obiskovalce razveseljeval z medom, cvetim prahom in cvetličnim medom, Kmetija Pr Špan pa je ponujala več vrst medu, liofilizirano sadje in medene izdelke, Kmetija Pod Storžičem Krt, Andreja Markič iz Bašlja je ponudila sire, jogurte, mleko, smetano in skuto, Čebelarstvo Jelenc pa je ponudil različne vrste medu, cvetni prah in medene izdelke. Predstavili so se tudi obrtniki Šivarija Marija, Marija Jenko iz Zgornjega Brnika z unikatnimi otroškimi oblačili in za odrasle ter tekstilnimi dodatki, Elvira Kralj z kvačkanimi in klekljanimi izdelki. Obiskovalcem so bili na voljo tudi unikatni keramični izdelki obrtnikov Unikati Nati in sicer unikatni keramični izdelki, skodelice, pladnji in lončki, Domače čarovnije: ročno izdelane lutke iz recikliranih materialov, umetniške slike, in glineni lončki. Teja Sulejmanovič – Dekle z rožo pa je ponudila ročno izvezene izdelke, voščilnice, oblačila iz druge roke in unikatne uhane iz žice. Knjižnični karneval je najmlajše razveselil s pravljico Kamišibaj, pozdravila jih je maskota Modri pes, manjkale niso niti knjižnične olimpijske igre. Karate klub Cerklje je pripravil mini treninge tehnik Sankukai, kjer so se otroci preizkusili v borilnih tehnikah. Prav tako so priredili nagradno igro in k vpisu povabili nove člane. Atletski klub Cerklje je postavil atletski poligon, kjer so otroci tekmovali in se preizkušali v različnih disciplinah – od teka do skakanja. V Plesnem Studiu Špela pa so dekleta s koreografijami navdušile občinstvo. V zraku je dišalo po sladkorni peni in pokovki, medtem ko so obiskovalci uživali v prijetnem vzdušju in druženju. Cerkljanska tržnica je znova združila lokalno skupnost v prijeten sobotni dan.
Naslednja tržnica bo v soboto, 19. oktobra.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 22.9.2024.
V ŠMARTNEM ODPRLI NOV HOLISTIČNI CENTER IRMATI
Število fotografij: 9
V ŠMARTNEM ODPRLI NOV HOLISTIČNI CENTER IRMATI
V četrtek, 19. septembra so slovesno odprli nov Center srčnega nasmeha Irmati v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem, na naslovu Šmartno 71, poleg Doma starejših. Lastnika novega centra v Šmartnem sta Irma Škoro in Matija Kranjc. Z lokacijo sta zelo zadovoljna: naravno okolje, v katerem se nahaja njihov center je v skladu s filozofijo centra, in že obratuje. Načrte zanj je izdelal arhitetkt Franc Nadižar. Trak sta slovesno prerezala gospa zobozdravnica Irma Škoro in župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj. V nagovoru jima je čestital za nov center ter jima je zaželel, da bosta poslovno uspešna.
Slovesnega odprtja so se udeležili številni gostje, poslovni partnerji, prijatelji in družinski člani. Center v Šmartnem vsebuje dve zobozdravniški ordinaciji in dve ordinaciji za druge zdravstvene dejavnosti, kot so fizioterapija, manualna terapija, logopedija... Gradnja centra se je začela v letu 2022, objekt pa je bil končan v lanskem letu. Velikost prostorov centra je 160 kvadratnih metrov.
Holistični center pomeni: »Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak je stanje, ko je celoten sistem telesa in duha v ravnovesju, homeostazi. Če je del celote prizadet, so prizadeti tudi drugi deli. Tako lahko na primer dolgotrajna čustvena napetost povzroči telesno obolenje.
Zobozdravnica Irma Škoro: »Za holistično obravnavo je pravzaprav pomembno vse in za porušeno zdravje iščemo vzroke vsepovsod in sicer v prehranjevanju in prebavi, načinu življenja, okolju, v mentalnem in psihosocialnem zdravju, telesni aktivnosti, v strukturnih preobremenitvah… Edino s takim pristopom lahko človeku, če je tudi sam pripravljen na »povrnitev zdravja«, pomagamo k doseganju optimalnega in uravnovešenega stanja.«, nam je povedala zobozdravnica Irma Škoro.
Center ponuja biološko zobozdravstvo, biološko ustno higieno, pri tem uporabljajo naravna sredstva, ponujajo varno odstranjevanje amalgama, terapijo ugriza, fizioterapijo in manualno terapijo.
Kot je povedala zobozdravnica Irma Škoro »Smo vodilni center na tem področju Evrope, ki se ukvarjamo s frenulotomijo (prerez podjezične vezi). Na nas se vsako leto obrne na stotine družin, ki jim pomagamo ker imajo njihovi dojenčki, malčki in otroci različne težave kot so dojenje, hranjenje, govor, dihanje skozi usta in podobno.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 20.9.2024
V Cerkljah na ogled zanimiva razstava 100 let Triglavskega narodnega parka
Število fotografij: 4
V Cerkljah na ogled zanimiva razstava 100 let Triglavskega narodnega parka
Na razstavi boste občudovali umetniška dela, ki pripovedujejo zgodbo naravnega bisera Slovenije, od najvišjih vrhov do najlepših kotičkov, ki jih varuje Triglavski narodni park.
V galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah so v sredo, 11. septembra slovesno odprli razstavo z naslovom 100 let Triglavskega narodnega parka. Razstavo so pripravili člani likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje, na ogled pa bo do srede, 25. septembra v času delovanja TIC Cerklje. Na ogled je 19 likovnih del v različnih tehnikah: olje, akril in akvarel. Ob otvoritvi so pripravili tudi zanimiv kulturni program, ki so ga oblikovali z več pesmimi likovniki in pevci skupine Ljudski pevci Hiše čez cesto.
Z razstavo so želeli obogatiti praznovanje občinskega praznika Občine Cerklje na Gorenjskem, ki ga praznuje 23. septembra. Otvoritveno slovesnost je povezovala Tončka Prdan. Poudarila je, da je slikarska razstava tematsko posvečena 100 obletnici ustanovitve triglavskega narodnega parka. Ta je bil ustanovljen v začetku julija 1924 leta. Ob zaključku otvoritvene slovesnosti je Tončka Prdan še recitirala pesem, kot pravi poeta 19. stoletja, milega po duši in bogatega v besedah Simona Gregorčiča, pesem Soči. Marinka Štern je povedala zanimivo zgodbo njenega prvega vzpona na Triglav, leta 1968! Slike na razstavi obiskovalce kar same nagovarjajo s svojimi močnimi barvami in skalnatimi masivi ter prozorno čistimi vodami. Na razstavi boste občudovali umetniška dela, ki pripovedujejo zgodbo naravnega bisera Slovenije, od najvišjih vrhov do najlepših kotičkov, ki jih varuje Triglavski narodni park. TNP je živi muzej naravne in kulturne dediščine.
Društvo likovnikov Cerklje je bilo ustanovljeno leta 1993 in je imelo ob ustanovitvi 33 članov, letno pa organizirajo do pet razstav. Kot so povedali člani sekcije likovnikov Cerklje, ki jih vodo predsednica sekcije Zofija Hacin, svoja likovna dela razstavljajo v Galeriji Petrovčeve hiše, v Domu Taber v Šmartnem, za kar so vodstvu doma, še posebej pa direktorici Martini Martinčič zelo hvaležni ter v Kranju in Kamniku.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje 12.9.2024
Župani z osmimi mandati v Rogaški Slatini
Število fotografij: 4
Župani z osmimi mandati v Rogaški Slatini
Letos mineva trideset let od uveljavitve lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. Na povabilo župana občine Rogaška Slatina, mag. Branka Kidriča, so se v Rogaški Slatini sestali župani, ki so na čelu občin od leta 1994, torej jim teče osmi mandat.
Srečanja so se udeležili Franc Mužič, župan občine Brda, Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci, Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem in Martin Mikolič, župan občine Rogatec. Zaradi ne planiranih obveznosti se srečanja ni mogel udeležiti Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi.
V pogovoru so župani izmenjali mnenja in izkušnje dela v občinah in nasploh na področju lokalne samouprave v preteklih tridesetih letih. Še posebej so pokomentirali trenutno stanje občin ter njihovo financiranje. Izpostavili so določene ključne obveznosti občin za katere pa ne prejmejo dovolj sredstev skladno z Zakonom o financiranju občin. Beseda je tekla tudi o uvrščanju projektov v Dogovor za razvoj regij v različnih statističnih regijah Slovenije.
Vir: Občina Rogaška Slatina
Pozdrav jeseni z Gorenjskimi nageljni
Število fotografij: 20
Pozdrav jeseni z Gorenjskimi nageljni
Pozdrav jeseni z Gorenjskimi nageljni je bila večdnevna zabavno-kulturna prireditev v Dvorjah pod Jenkovo lipo od petka, 6. do nedelje 8. septembra , ki sta jo zelo uspešno organizirala Občina Cerklje na Gorenjskem in Zavod za turizem Cerklje.
Dogodek je bil uvod v septembrsko praznovanje občinskega praznika, ki ga občina Cerklje na Gorenjskem praznujejo 23. septembra že od leta 1999 kot poklon velikemu umetniku, vsestranskemu gledališkemu ustvarjalcu, utemeljitelju slovenskega poklicnega gledališča in filmskemu igralcu Ignaciju Borštniku, rojenemu v Cerkljah. Letos bo na ta dan minilo 105 let od njegove smrti, zato bo celoten september in del oktobra napolnjen z različnimi kulturnimi in zabavnimi dogodki.
Lansko leto zaradi vodne ujme v Cerkljah odpovedane prireditve
Lani je bila prireditev žal odpovedana zaradi posledic vodne ujme v Cerkljah, letos pa je bila zelo zanimiva in bogata z dogodki tridnevna prireditev Pozdrav jeseni z gorenjskimi nageljni pod Jenkovo lipo, ki povezuje kulturo, šport in zabavo pod velikim šotorom. Večji del programa je potekal v Dvorjah, obiskovalcem pa so bila odprta tudi vrata Petrovčeve hiše v središču Cerkelj, kjer je bila na ogled razstava čipk Klekljarske skupine Lastovke z naslovom Po vzorcih Irme Pervanja.
Prvi večer je na prireditvenem prostoru Pod Jenkovo lipo za glasbo skrbel ansambel Stil, v soboto pa so za zabavo poskrbeli ribič Pepe in Čuki.
V nedeljo so se zelo uspešno predstavila društva
V nedeljo je nastope članov cerkljanskih kulturnih društev, različnih glasbenih in pevskih zasedb, učencev Osnovne šole Davorina Jenka, Društva upokojencev Cerklje in gostov, prireditev pa je zelo dobro povezoval Franc Pestotnik – Podokničar.
Zanimiv je bil pogovor s častitim gledališkim ustvarjalcem Ignacijem Borštnikom, ki ga je zelo dobro zaigral Daniel Novak, skrbnik Borštnikove domačije. Borštnik pove Franciju Pestotniku- Podokničarju, da ga že 105 let ni več med nami ter da se rad vrača v prelepe domače kraje, še posebej v Cerklje.
Dogajanje na odru pod velikim šotorom so poimenovali Nekoč je bvo, pa spet bo, so dopolnili z razstavo slik članov likovne sekcije pri DU Cerklje in čipk Klekljarske skupine Lastovke ter prikazom klekljanja, dobro založena pa je bila Cerkljanska tržnica. Pripravili so tudi ustvarjalne delavnice in izbor najlepših nageljnov.
Nagradili so najlepše gorenjske nageljne
Ob zaključku prireditve so razglasili tri najlepša korita z nageljni na podlagi glasov obiskovalcev in strokovne komisije. Rezultate je razglasila predsednica Društva Kmečkih žena Gorenjski nagelj Andreja Bogataj. Najlepše nageljne je prinesla na ocenjevanje Štefka Slatnar iz Ambroža pod Krvavcem, drugo mesto je pripadlo Mihaeli Stare iz Cerkelj in tretje mesto Heleni Verbič. V soboto so organizirali v Dvorjah tudi družinski tek na treh različnih trasah, ter dirko državnega pokala v pumptracku Pumpaj Slovenija s spremljevalnim programom za otroke Grbine so fine. Športno obarvani program pa so zaokrožili člani Karate kluba Cerklje.
Dogajanje na odru pod velikim šotorom so poimenovali Nekoč je bvo, pa spet bo
Člani Kulturnega društva Folklora Cerklje so ob spremljavi Godbe Cerklje in klavirske harmonike, zaplesali splet belokranjskih plesov z pozvačinom. Sledil je nastop Šenturškega okteta, ki je nastal leta 2003, vodi pa ga Branko Jagodic. Zapeli so tri pesmi Triglav moj dom, Rož, Podjuna, Zila in Slovenec sem. Dve pesmi pa je zapel in navdušil občinstvo operni pevec Anton Habjan, ubrano pa je zapela glasbena družina Smolnikar iz Šenturške Gore: oče Robert, žena Renata in hči Zala. Skupina osmih ljudskih pevk z imenom Dečve, ki delujejo v sklopu Folklorne skupine Sava Kranj, prepevajo že od 1998 leta, so zapele tri pesmi. Predstavile so se tudi članice Kulturnega kluba Liberius v povezavi z Osnovno šolo Davorina Jenka Cerklje, kjer so predstavili življenje nekoč in danes, mladi folkloristi cerkljanske šole pa so predstavili splet plesov Prelepa je cerkljanska fara. Zborovodkinja Irma Močnik je prisotne v družbi glasbil, šolskega zbora in benda popeljala z glasbenim ritmom skozi čas. Med drugim smo slišali ljudsko iz 18. stoletja Mat fržou prstavljajo, mlade pa je navdušil šolski bend Vesperi. S pesmimi je navdušil Komorni moški pevski bor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom Neže Križnar Ristič, ki je zakorakal v 65 leto delovanja, uspešno pa se je predstavila tudi dramska sekcija Pod Stražo iz Poženika. Umetniška vodja sekcije je Breda Žargaj. Obiskovalce je navdušila s skečem Pregled pri zdravniku 80-letnik za šoferski izpit, ki sta ga zaigrala Ivan Kropivnika in Matija Koritnika. Zanimiv program pa so pripravili tudi člani KUD Pod lipo Adergas predvsem z zgodbami za otroke. Zapela je tudi družina Zarnik, kjer so zapeli mama Petra ter sin Lovro in hčerka Anika. V zadnjem delu prireditve pa so nastopili še Godba Cerklje in ansambla Štefanci in Gavnarji. Pod Krvavcem so konec preteklega tedna obarvali kultura, zabava in šport.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 10.9.2024
Po poplavah so postavili nov most
Število fotografij: 2
Po poplavah so postavili nov most
Lanske avgustovske poplave so v Občini Cerklje povzročil veliko škode.
Veliko objektov in mostov je bilo poplavljenih, ali pa jih je odnesla hudourniška voda. Poškodovane so bile številne ceste, sprožilo se je veliko zemeljskih plazov. Tako je hudournik Doblič med Cerkljansko Dobravo in Viševco odnesel dvanajst metrov dolg leseni most, ki so ga do takrat vsak dan uporabljali pohodniki na poti iz Komende in okoliških krajev na Šenturško Goro.
Planinci PD Komenda so se odločili, da postavijo nov kovinski most, ki bo spet povezoval Komendo in Šenturško Goro pod Krvavcem. Na obeh straneh potoka so zabetonirali dva betonska postavka in most dvignili za meter.
Konec avgusta so postavili novo Janetovo brv. Izdelalo jo je podjetje Kovinc iz Lahovč, vsa dela na mostu pa financiralo Planinsko društvo Komenda, je povedal predsednik PD Komenda Zoran Sodnik.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 10.9.2024
Lastovke razstavile čipke, ki so navdušile
Število fotografij: 7
Lastovke razstavile čipke, ki so navdušile
V Petrovčevi hiši v Cerkljah na Gorenjskem je bila od minulega petka, 6. septembra do nedelje, 8. septembra na ogled deveta samostojna razstava 210 klekljanih izdelkov pridnih rok triindvajset deklet in žena iz klekljarske skupine Lastovke Cerklje, ki so jo poimenovale Čipke po vzorcih Irme Pervanja.
Lastovke, ki jih vodi Alojzija Mrgole združujejo klekljarice iz občine Cerklje in številnih okoliških krajev. Klekljana čipka je resnično umetnina, mavrica barv in belina v nitih, ki se prepletajo v nešteto tehnikah. Ročno izdelana čipka je nekaj, kar ljubitelji ročnega dela, umetnosti in lepih stvari cenijo že stoletja. Za klekljanje pravimo, da je starodavna domača obrt tudi na Slovenskem. Njihovo delo je prepleteno z ljubeznijo do klekljanja in druženja, klekljarice pa ustvarjajo čudovite unikatne izdelke. Na ogled so bile v Galeriji in zgornjih prostorih Petrovčeve hiše v Cerkljah.
Klekljajo od 2009.
Članice klekljarske skupine Lastovke Cerklje letos začenjajo petnajsto učno leto. Srečujejo se vsak ponedeljek od 18. do 20. ure v prostorih OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem.
Nad izvedbo njihovih klekljarskih umetnin skrbno bdita mentorici Majda Mazi in Zdenka Zajc. Prav vse se veselijo srečanj, ki jim dajejo možnost učenja izdelave novih klekljanih mojstrovin in hkrati omogočijo prijetno druženje ter sproščen klepet. Njihova jata zdaj šteje 30 članic. Lastovke skupaj klekljajo že od leta 2009, takrat jih je bilo deset.
Čipke razstavljajo po Sloveniji
V letošnjem letu so čipke razstavljale na Velikonočni razstavi v Cerkljah, v Idriji na razstavi čipk na temo Vrtnice upanja, v Žireh pa na temo Zdravilne rastline ter na predstavitvi Občine Cerklje na Tržnici BTC v Ljubljani.
Prvič na ogled
Alojzija Mrgole je dodala »Vse leto smo pridno klekljale in vsi razstavljeni izdelki so na ogled prvič in narejeni v letošnjem letu,« Obiskovalci razstave so bili iz različnih krajev Slovenije. Izdelki so vzbujali veliko pozornosti in pohval, precej jih je tudi v knjigi vtisov. Med obiskovalki razstave sta bili tudi Sonja Starič in Milena Škrjanc iz Stražišča pri Kranju, sicer klekljarici, članici Društva upokojencev Ivanjščice Stražišče-Bitnje ter bili navdušeni nad 210 izdelki, ki so bili na ogled na razstavi v Galeriji in prvem nadstropju Petrovčeve hiše. Povedali sta: »Noro! Vso to lepoto bom dojela čez nekaj dni. Iskreno čestitam prav vsem in korajžno naprej. Najino navdušenje je ogromno!« Med drugim pa smo lahko prebrali zapis gospe Mirjane: »Naj nitke še dolgo tečejo preko vaših izjemnih idej v lepe izdelke!« Razstavo v Petrovčevi hiši so zaprli v nedeljo zvečer, 8. septembra.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 8.9.2024
Cerklje na Gorenjskem tretjič gostijo pokal Pumpaj Slovenija
Število fotografij: 4
Cerklje na Gorenjskem tretjič gostijo pokal Pumpaj Slovenija
Po uspešni avgustovi dirki v Apačah se pokal Pumpaj Slovenija – Telekom Slovenije seli na Gorenjsko, kjer se začenja vroča jesen na slovenskih pumptrackih. Dirko prireja Rekreacijsko društvo Strmol, Kolesarska zveza Slovenija pa bo poskrbela za otroški spremljevalni program Grbine so fine.
Bo padel rekord?
Cerklje na Gorenjskem se lahko pohvalijo z enim največjih pumptrackov v Sloveniji, ki deluje že pet let. Na vozni površini 370 m2 je krog dolg 140 metrov, z najhitrejšim časom 13,65 sekund pa se lahko pohvali Jan Manfredo, ki tudi letos še vedno tekmuje med mlajšimi mladinci. Blizu je bil s 13,80 sekundami Mario Markotić, lani zmagovalec med člani, med ženskami pa je zmagala Maja Turk.
Kako bo letos?
Pumptrack je mlada urbana gorskokolesarska disciplina, kjer se običajno bijejo bitke med najboljšimi gorskimi in BMX kolesarji. Raven dirkanja se dviga, slovenski kolesarke in kolesarji pa so nekajkrat na kvalifikacijskih dirkah za svetovno prvenstvo dokazali, da lahko posežejo pod sam vrh – še več, Katja Stupar (Rajd Ljubljana) se je letos kvalificirala na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Južni Afriki.
Tudi tokrat za najmlajše spretnostni poligon
Tekmovalni dan se bo prvo septembrsko soboto s prostim treningom za najmlajše pod 11 let začel s prostim treningom ob 13. uri, pol ure pozneje bodo preizkusili grbine starejši. Vsi tekmovalci, mlajši od 11 let, bodo po treningu opravili s kvalifikacijami na spretnostnem poligonu. Novost, ki omogoči najmlajšim daljši športni program, smo prvič preizkusili v Apačah. Otroci sami so ovrgli vse pomisleke in že v prvem od dveh poskusov uspešno dokazali, da so pripravljeni tudi na vožnje na grbinah.
Kvalifikacije za starejše se začnejo ob 15. uri, vrhunec tekmovanja pa ob 17. uri. Najmlajši do 11 let bodo opravili glede na razpoložljivi čas z dvema ali tremi vožnjami, v najzgodnejšem obdobju razvoja mladih kolesarjev pa kolesarjenje nima rezultatskega značaja in priznanja dobijo vsi.
Starejši se bodo pomerili v izločilnih vožnjah. Najboljše bomo razglasili ob 19. uri.
Na Grbine so fine vabljeni vsi otroci – brezplačno!
Inštruktorji Kolesarske zveze Slovenije bodo na dan dirke brezplačno pripravili otroški program Grbine so fine. Skozi zabavne izzive se otroci privadijo osnovnih spretnosti na kolesu in s tem zlasti varne vožnje. Morda pa koga zamika, da se nam v naslednjih tednih pridruži na eni od naslednjih dirk?
Prijave na program Grbine so fine bodo odprte na dan dirke od 15.00 do 17.10. Prva skupina otrok se bo preizkusila na petih izzivih ob 15.45.
Pozdrav jeseni z gorenjskimi nageljni – in pumpanjem!
Občinski praznik v spomin na igralca Ignacija Borštnika, ki je bil rojen v Cerkljah, sicer praznujejo šele 23. septembra, a se zabavne in kulturne, pa tudi športne prireditve odvijajo že več dni prej. Tako bo dirka Pumpaj Slovenija – Telekom Slovenije del Pozdrava jeseni z Gorenjskimi nageljni, ki se bo odvijala pod Jenkovo lipo skozi cel konec tedna.
Ob dirkanju na grbinah se tako pripravlja še družinski tek ob 16. uri in predstavitev karate kluba Cerklje ob 17.45. Ob 18. uri bo nastopil Ribič Pepe, večerno dogajanje pa bodo ob 20. uri zaokrožili Čuki.
Za vsakogar nekaj, torej, to pa tudi še ni vse. Kolesarska zveza Slovenije namreč v drugi polovici septembra pripravlja športni dan za vse četrte razrede Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem.
Prijavi se zdaj!
Predprijave so na Prijavim.se odprte do četrtka, 5. septembra do polnoči. Startnina znaša 15 evrov, ob prijavi na dan tekmovanja pa 20 evrov. Tekmovalci brez tekmovalne licence morajo ob prijavi pridobiti enodnevno licenco, ki pa je tokrat po zaslugi prireditelja RD Strmol že vključena v startnino.
Do konca sezone pumptracka še štiri dirke
Končno lahko razkrijemo tudi preostanek koledarja letošnje sezone Pumpaj Slovenija – Telekom Slovenije. Po tekmah v Apačah in Cerkljah na Gorenjskem nas čaka poskočen oktober s kar tremi dirkami, od tega na dveh že dobro znanih lokacijah, sezona pa se bo zaključila s pokalno dirko in obenem tudi državnim prvenstvom na lokaciji, ki jo bomo lahko razkrili v kratkem.
Dirke, ki sledijo:
7. september: Cerklje na Gorenjskem
5. oktober: Vrhnika
12. oktober: Zagorje ob Savi
19. oktober: DP (lokacijo razkrijemo kmalu).
Cerkljanski upokojenci planinci obiskali Vodotočno jezero
Število fotografij: 2
Cerkljanski upokojenci planinci obiskali Vodotočno jezero
V Društvu upokojencev Cerklje na Gorenjskem uspešno deluje tudi planinska sekcija. Letos so organizirali že šest pohodov. Bili so na Smokuškem vrhu, Sabotinu, Španovem vrhu, Zelenici in Vrhu Ljubeljščice ter v Koči pri Triglavskih jezerih. Za letos načrtujejo še pohode na Kum, na Mirno goro v Beli Krajini ter Goro Oljko nad Polzelo, nam je zaupala Jana Brankovič.
V četrtek 22. avgusta pa so se podali na pohod do Vodotočnega jezera, to je do najviše ležečega jezera v Kamniško Savinjskih Alpah. Leži na 1850 metrov nadmorske višine in ima obliko srca in ob katerem se v poletnem času pase živina,. Ob jezeru stoji manjša pastirska koča, ki pa ni oskrbovana.
Vzpon so začeli na parkirišču pod planino Podvežak, na višini 1500 metrov, cesta čez Kranjski rak je bila zaprta zaradi del in je bil obvoz skozi Ljubno in Luče.
Pohoda se je udeležilo 13 upokojencev. Po postanku ob jezeru so se odločili, da izkoristijo čudovit dan in naredijo krožno turo. Podali so se naprej do planine Korošica, kjer so videli pogorišče Kocbekovega doma in še eno zanimivost te planine, najvišje ležeče nogometno igrišče v Sloveniji, kjer že kar nekaj let v avgustu organizirajo nogometni turnir med planinskimi društvi. Pot so nadaljevali nazaj proti planini Podvežak na turški kavici, pastir pa jim je postregel tudi s kislim mlekom.
Pohod je trajal kar ves dan, same hoje je bilo za šest ur, na kateri so premagali okrog 800 metrov višine. Prijetna družba je odtehtala naporno hojo. Za lep zaključek dneva so si pohodniki privoščili še topel obrok v Gostišču na Črnivcu, kjer so jim postregli z enolončnico.
Foto: osebni arhiv Jan Brankovič, besedilo: Janez Kuhar, Cerklje 24.8.2024
Balinarji Društva upokojencev Cerklje gorenjski podprvaki
Število fotografij: 4
Balinarji Društva upokojencev Cerklje gorenjski podprvaki
Balinarska sekcija pri Društvu upokojencev Cerklje deluje že enaindvajseto leto, več let jo je uspešno vodil Vinko Janežič, sedaj je pomočnik, vodja balinarske sekcije pa je Jože Špenko.
Sekcija šteje dvajset aktivnih članov. V letu 2022/ 2023 so v veteranski B ligi balinarjev osvojili prvo mesto in se uvrstili v A ligo ter osvojili tretje mesto še z dvema ekipama. Zaključek tekmovanja in razglasitev rezultatov je bil v začetku meseca junija v Sneberjah v Ljubljani. V ligi so uspešno igrali: Jože Špenko, Vinko Janežič, Dragi Romšak, Marjan Bernard, Janez Marko, Franc Jankovič, Jože Slemc ter Marjan Pirc.
V Škofji Loki, v dvorani na Trati pa je bilo letos 12. junija prvenstvo PZDU, kjer je tekmovalo 17 ekip. Cerkljanski balinarji so svojili drugo mesto in postali Gorenjski podprvaki. V ekipi so bili Vinko Janežič, Jože Špenko, Janez Marko in Franc Jankovič. Tekmovalci so prejeli srebrne medalje in pokal.
Na tekmovanju Sever- Jug je zmagala ekipa Juga za katero so nastopili Ciril Kern, Stane Pirc, Vinko Janežič, Jože Špenko in Janez Marko.
Za ekipo Severa pa so nastopili Rado Ropret, Marjan Bernard, Dragi Romšak in Jože Slemc. Najboljši balinarji ekipe juga so prejeli zlate medalje, balinarji ekipe Sever pa srebrne medalje. Pri bližanju v krog je bil najboljši, Vinko Janežič, za kar je prejel pokal naj bližalec. Balinarji imajo vsak dan ob lepem vremenu trening na balinišču Pod Jenkovo lipo.
V tej sezoni načrtujejo še tri domače turnirje: Sever- jug, Med vasmi in za Jožetom memorial. Tekmovanje balinarjev v sezoni 2024/25, pa se bo začelo v ponedeljek 26. avgusta, v prvem krogu pa bo njihov nasprotnik ekipa Loke. Balinarji imajo novega sponzorja »SIMON OIL«.
Besedilo in foto Janez Kuhar, 21.08.2024
Semenj na Krvavcu
Število fotografij: 5
Semenj na Krvavcu
V nedeljo, 18. avgusta, prvo nedeljo po velikem šmarnu, je bilo na Krvavcu žegnanje oziroma semenj, ki se je začel ob 10.00 uri s tradicionalno žegnanjsko sveto mašo pri Plečnikovi kapelici Marije Snežne, ki jo je daroval cerkljanski župnijski upravitelj Martin Leban. Bogoslužje so s petjem polepšali pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Cerkelj pod vodstvom prof. Damijana Močnika.
Svete maše se je udeležilo kljub slabi vremenski napovedi okoli stopetdeset ljudi. Nekaj med njimi je bilo tudi pohodnikov, ki so pustili avtomobile na parkirišču planine Jezerca ali pa šli peš do kapelice od zgornje postaje krožno- kabinske žičnice na Krvavec, od Gospinca.
Kapelica je najvišje stoječe Plečnikovo delo in najviše stoječ bogoslužni objekt na Cerkljanskem 1692 metrov nad morjem. Krvavec je na semanji dan obiskalo okoli 500 ljudi. Kar nekaj pohodnikov je pot nadaljevalo do najvišje točke na Krvavcu, na Veliki Zvoh ( 1971 mnv), in se ob vrnitvi ustavili na eni od planšarij ali v gostinskem lokalu.
Poleti so na Krvavcu prijazne temperature, odlična hrana in raj za družine, največ obiskovalcev v poletni sezoni pa je v avgustu. Na paši na Krvavcu se bo do malega šmarna, 8. septembra, paslo okoli 400 glav živine. Vse mleko, ki ga na Krvavcu namolzejo, ponudijo obiskovalcem, v planšarijah so jim na voljo tudi kislo mleko, skuta, sirovi štruklji, pehtranova potica, ajdovi žganci, enolončnice, masovnik, čaj iz krvavških zelišč in druge dobrote.
Ob blagoslovitvi Doma na Krvavcu 1925. leta, so mnogi izrazili željo, da bi v bližini doma postavili še kapelo. Aljažev klub iz Ljubljane jo je zgradil po Plečnikovih načrtih, 18. avgusta leta 1929 pa jo je ob veliki zbrani množici in prisotnosti arhitekta Jožeta Plečnika blagoslovil ljubljanski škof Gregorij Rožman Prvih deset let je imela status zasebne kapele, od leta 1939 pa pripada cerkljanski fari. 1692 metrov nad morjem je najvišje stoječe Plečnikovo delo in najviše stoječ bogoslužni objekt na Cerkljanskem. Plečnik je pri izvedbi ves čas sodeloval in jo skrbno nadzoroval. Kapelo so gradili dve leti, večinoma s sredstvi, zbranimi preko Slovenskega planinskega društva.
Foto: Franci Belšak, besedilo: Janez Kuhar, Cerklje 18.8.2024
25. Krvavška konjenica z mednarodno udeležbo
Število fotografij: 9
25. Krvavška konjenica z mednarodno udeležbo
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je v soboto, 6. julija, na prvo julijsko soboto, v lepem in sončnem vremenu organiziralo 25. Krvavško konjenico, ki se je je udeležilo rekordnih 135 konjenikov ter 14 konjskih vpreg. Med konjeniki je bilo 68 moških z različnih koncev Slovenije. Prvič pa se je udeležil Krvavške konjenice iz Hrvaške Jure Turina.
Zbor udeležencev jubilejne 25. Krvavške konjenice je bil pri Nogometnem centru Velesovo, občina Cerklje. Prvi konjeniki so prispeli v Velesovo iz Prekmurja, Primorke ter Dolenjske že okoli pol devetih. Vse je pozdravil stotnik Darko Kepic.
Zahvalil se je vsem sponzorjem, ki so pomagali pri uspešni izvedbi prireditve. Prostor sta konjenikom zagotovila Občina Cerklje na Gorenjskem in Jože Bukovinski Bar Kantina, za zabavo pa je skrbel ansambel Grešni muzikantje. Že v petek, dan prej, so člani Konjeniškega društva Krvavec Cerklje položili venec in cvetje ter prižgali sveče k spominskemu znamenju v Poženiku, kjer se je pred devetnajstimi leti tragično ponesrečil mladi udeleženec konjenice Davorin Čeh iz Spuhlje pri Ptuju.
Pred začetkom 25. pohoda Krvavške konjenice, ki jo je vodil Martin Humar, je pred Nogometnim centrom Velesovo udeležence pozdravil stotnik Darko Kepic ter vsem zaželel srečno in varno pot. Posebej se je zahvalil vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi ene izmed najbolj obiskane konjenice do sedaj. Vsi udeleženci so pred odhodom prejeli spominske majice Konjeniškega društva Krvavec Cerklje. Trideset kilometrov dolga pot je konjenike vodila izpred Nogometnega centra Velesovo skozi Praprotno Polico do Fazanerije, kjer je bil prvi od petih postankov, nato pa mimo skozi vasi Dvorje, Grad, Šmartno, mimo Prenj, skozi Viševco, Cerkljansko Dobravo, kjer so konjeniki pokušali jedi z žara, konji pa so se odpočili, se odžejali, nato so pot nadaljevali nazaj skozi Zalog, Zgornji Brnik v Velesovo, kjer je bilo pri baru Kantina pri nogometnem centru družabno srečanje. Za dobro voljo pa sta poskrbela z igranjem na diatonično harmoniko mlada Patricija Jenko iz Pšate pri Cerkljah in Lenart Jagodic.
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je bilo ustanovljeno pred 36 leti, in sicer 24. julija 1998. leta. Predseduje mu dolgoletni in prizadevni predsednik Anton Gubanec.
Prvič pa se je Krvavške konjenice udeležil iz Hrvaške Jure Turina. Konja je pripeljal iz Senja.
Najstarejši letošnji udeleženec je bil z zapravljivčkom in parom konj vedno dobre volje 93-letni Janez Kalan iz Šenčurja, najmlajši udeleženec pa dvanajstletni Miha Kepic iz Dvorij z vprego ponijev. Iz Šentjerneja je pripeljal deset konj na konjenico s posebnim kamionom Bojan Lekše. Osem članska družina Jerman iz Repenj pri Vodicah je bila letos tretjič na konjenici. Konjenice s je udeležil tudi Franci Gregorič iz Šentruperta kjer bodo 24. avgusta organizirali pohod sto kočij. Konjenike je prišel pozdraviti tudi cerkljanski župan Franc Čebulj.
Pohvale organizatorjem so izrekli številni konjeniki iz Štajerske, Velikih Blok, Ribnice, Loškega Potoka, Mislinje, Šentjerneja, Gorij, Škofje Loke, Prekmurja, Grosuplja in Primorske in Štajerske. Za pijačo in jedačo na poti sta skrbela Jan Jerič, Tomaž Slatnar in Jaka Žagar, zagotovljena je bila zdravstvena oskrba – nad konjeniki pa je vseskozi bdel reševalec in gasilec PGD Cerklje Jaka Žagar.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 7.7.2024
Piknik upokojencev pod Jenkovo lipo dobro obiskan
Število fotografij: 5
Piknik upokojencev pod Jenkovo lipo dobro obiskan
Društvo upokojencev (DU) Cerklje je v soboto, 6. julija Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pripravilo 31. tradicionalni piknik za svoje člane. Zbralo se je dvesto petdeset članov. Na tradicionalnem pikniku so bili tudi gostje, člani Društva upokojencev Šenčur, Naklo, Vodice in Preddvor.
Vse goste iz sosednjih društev upokojencev je prisrčno pozdravila predsednica DU Cerklje Marta Hočevar, še posebej pa je pozdravila župana občine Cerklje Franca Čebulja ter vsem zaželela, da skupaj preživijo lep dan, ter se skupaj poveselijo.
Predsednica Marta Hočevar je predstavila številne aktivnosti v društvu, kot so planinarjenje, pohodništvo kolesarjenje, balinanje, tenis, ročna dela, telovadba 1000 gibov, telovadba pod Jenkovo lipo. Jeseni se bodo udeležili srečanja gorenjskih upokojencev v Snoviku, šli na trgatev v bližino Sevnice ter organizirali martinovanje ter šli na letovanje v hotel Delfin v Izolo. Posebej se je zahvalila Občini Cerklje na Gorenjskem in županu Francu Čebulju za vso pomoč, kot tudi Kmečkemu hramu za hrano in pijačo.
Društvo danes šteje 800 članov.
Posebno mesto ima v društvu program Starejši za starejše, kjer je uspešno zaživel projekt Prostofer, ki je rezultat dobrega sodelovanja z Občino Cerklje.
Besedilo in slike Janez Kuhar, Cerklje, 8.7.2024
Cerkljanski likovniki razstavljajo v Supernovi v Kranju
Število fotografij: 1
Cerkljanski likovniki razstavljajo v Supernovi v Kranju
Člani Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje na Gorenjskem so v ponedeljek, 1. julija postavili na ogled v Supernovi v Kranju že četrto likovno razstavo v letošnjem letu.
Na ogled je v različnih tehnikah skupaj 16 likovnih del 14 avtorjev, pretežno slike krajine in tihožitja v akrilni in oljni tehniki. Razstava v Kranju bo na ogled do konca meseca julija. Društvo likovnikov Cerklje, ki je bilo ustanovljeno leta 1999 je 4. januarja leta 2022 zaradi situacije s Covid 19 prenehalo z delovanjem, sedaj pa likovniki delujejo kot sekcija pri Društvu upokojencev Cerklje. Organizirajo tečaje in delavnice risanja, slikanja, kaligrafije in drugih načinov likovnega ustvarjanja. Člani sodelujejo tudi na različnih srečanjih likovnih ustvarjalcev v občini in širše. Kot je povedala predsednica Likovne sekcije Zofija Hacin, se slikarji dobivajo v prostorih osnovne šole v Cerkljah na likovnih delavnicah enkrat na 14 dni v likovni učilnici Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah, delavnice se udeleži 12 do 15 likovnikov. V času šolskih počitnic ustvarjajo likovniki doma. Razstavljena likovna dela so nastajala od lanske jeseni do danes. Njihova dejavnost je predvsem usmerjena v likovno izobraževanje in napredovanje članov.
Organizirajo pa tudi samostojne in skupinske razstave v galeriji Petrovčeve hiše, Domu Taber v Šmartnem in v župnijski dvorani v Cerkljah, občasno pa se predstavljajo tudi izven občine Cerklje. Stalno razstava njihovih del pa je v Zdravstvenem domu v Cerkljah.
Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 2.7.2024
Foto: Branko Lozar
Borštnikov večer napitnic in gostilniških pesmi navdušil
Število fotografij: 12
Borštnikov večer napitnic in gostilniških pesmi navdušil
Kulturno društvo Folklora Cerklje je v petek, 28. junija organizirala na vrtu Borštnikove domačije v Cerkljah na Gorenjskem Borštnikov večer napitnic in gostilniških pesmi v počastitev spomina na Ignacija Borštnika, ki se je rodil pred 166 leti, 1. julija 1858.leta v Cerkljah. Bil je prvi slovenski poklicni igralec, režiser in pedagog.
Na prireditvi, ki jo je sofinancirala Občina Cerklje na Gorenjskem, se je zbralo veliko obiskovalcev in gostov, med njimi je bil tudi pra pra pra nečak Ignacija Borštnika, Tomaž Novak, lastnik Borštnikove domačije, ki je leta 2002 doživel zastoj srca n sedaj uspešno okreva ob pomoči Centra Korak iz Kranja ter podžupan občine Cerklje Miha Zevnik s soprogo.
Prireditev v Cerkljah so posvetili 166 letnici rojstva Ignacija Borštnika, ki predstavlja enega najsvetlejših biserov bogate cerkljanske zgodovine, je povedala predsednica KD Folklora Cerklje, Irena Naglič. Po njem vsako leto Občina Cerklje praznuje občinski praznik. Na petkovem večeru ( 28.6.) pa so govorili in peli o vincu in žlahtni trti. Borštnikovo domačijo so v petek spremenili v Borštnikovo domačijo gostilno. Na Borštnikovem vrtu raste žlahtna trta modra kavčina, potomka znane trte z Mariborskega Lenta, ki so jo v Cerkljah posadili leta 2018.
V Borštnikovi gostilni se je pelo, igralo in nazdravljalo
Dogajanje v gostilni so delili iz Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja Pevci ljudskih pesmi in Ljudski godci Kranjski furmani. Iz Adergasa pod Krvavcem so v gostilno prišli fantje iz ansambla Štefanci, iz Kulturnega društva Folklora Cerklje pa so se predstavili plesalci in godci folklorne skupine, Duet pevcev ljudskih pesmi Joža in Joži, pevci ljudskih pesmi Klasje in ljudski godci Cerkljanski gavnarji.
Vse goste, nastopajoče in številne obiskovalce je pozdravil skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak in organizatorjem prireditve Kulturnemu društvu ( KD) Folklora Cerklje čestital za zelo dobro organizacijo prireditve. Omeniti pa velja omeniti še, da so leta 2007 v Cerkljah ob otvoritvi poimenovali novo dvorano Kulturni hram po Ignaciji Borštniku, ki pa so ga lanske avgustovske poplave povsem uničile, saj je bilo vode v dvorani do štiri metre visoko. Odprtje kulturnega hrama po poplavah v Cerkljah načrtujejo jeseni, od leta 1998 pa v spominskem parku v središču Cerkelj stoji njegov doprsni kip.
Nastopajoči navdušili občinstvo
Ljudska pevca, zakonca Jožica in Jože iz Trboj, ki delujeta v KD Folklora Cerklje sta zaigrala ob spremljavi diatonične harmonike Sezidal sem si vinski hram in En hribček bom kupil. Pevska skupina ljudskega petja Klasje deluje dvanajsto leto. Veliko nastopajo tudi v domovih za starejše, njih namen pa je ohranjati našo kulturno dediščino in s tem našo edinstvenost. Zapeli so Pijmo ga za kratek čas in Ko žena v gostilno pride.
Nastopili pa so tudi Cerkljanski gavnarji, ki delujejo v sklopu KD Folklora Cerklje. Ljubiteljski godci igrajo poleg na prave instrumente tudi na inštrumente lastne izdelave. Zaigrali so štiri skladbe, med njimi Petelinov marš in Matičkovo polko. Ansambel Štefanci, ki ga sestavljajo trije bratje Sirc iz Adergasa, harmonikar Žan Ksaver, kitarist in pevec Rudi Aleksander, in basist Matic, pa so zaigrali skladbi Vinska trta in Ej, prijatelj.
Kranjski furmani so zapeli dve pesmi Blagoslov vinski kapljici in En glažek je slajš kot med, godci Kranjskih furmanov pa so zaigrali skladbi Vedno veseli in Proti jutru. Za dramske vložke, ki so navdušili občinstvo pa so poskrbeli domačo člani KD Folklora Cerklje.
Dnevi odprtih vrat Borštnikove domačije
V soboto in nedeljo pa je Kulturno društvo Ignacija Borštnika nadaljevalo z Dnevi odprtih vrat na Borštnikovi domačiji. Številni obiskovalci so si z vodenim ogledom rojstne hiše velikega ustvarjalca Ignacija Borštnika ogledali njegov opus in arhitekturno dediščino 19. stoletja, tudi staro dobro ohranjeno kovačijo.
»Ignacij Borštnik, z umetniškim imenom Gorazd, je bil naš prvi vrhunski poklicni igralec. Ustvaril je več kot 400 vlog, ustanovil in vodil je šole za gledališke igralce in dramatiziral več drugih avtorjev. Bil pa je tudi pesnik, vendar se je s poezijo začel ukvarjati s svojem poznejšem obdobju. Njegove pesmi razodevajo njegova čustvena stanja, obujajo spomine na mladost, žalujejo za izginjajočo mladostjo, izražajo domotožje, hrepenenje po domačih krajih in ljudeh«, je povedal Dane Novak. Vezno besedilo za prireditev je napisala Tina Primožič.
Ob letošnji trgatvi pa načrtujejo otvoritev Borštnikove vinske kleti.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 29.6.2024
Župan sprejel odličnjake
Število fotografij: 5
Župan sprejel odličnjake
Župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je v sredo, 12. junija, v veliki sejni dvorani občine Cerklje sprejel 21 odličnjakov iz štirih razredov Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, ki so vseh devet let šolanja dobivali najvišje ocene ter jim izročil spominska darila.
V pozdravnem govoru je župan Franc Čebulj učencem čestital za njihov uspeh in jim zaželel, da bi pridobljeno znanje negovali kot pomembno vrednoto in ga uspešno prenašali v nadaljnja leta šolanja in življenja.
Ob pohvali za izjemen dosežek se jim je zahvalil za trdo delo in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje »Tekom vaših šolskih let ste se naučili mnogo novega, zmogli ste premagovati ovire in dosegali ste odlične učne uspehe. Resda je znanje tisto, ki veliko šteje, pa so vendarle na drugi strani tudi vaša osebnost in vaša dejanja tisto najpomembnejše, kar poleg učnih uspehov daje težo in pomen vašemu življenju. Izjemne učne uspehe ste tekom šolanja dopolnjevali tudi z vašo solidarnostjo, vztrajnostjo in predanostjo. Želim vam uspešno nadaljnjo pot in čudovite življenjske izkušnje«, je v nagovoru še poudaril župan Franc Čebulj.
Izrazil je željo, naj ne pozabijo od kod prihajajo in naj se radi vračajo v domačo občino. "Zaključek osnovnošolskega izobraževanja je prvi večji korak v mladem življenju. Naj vam bo dosežen uspeh velika spodbuda za nadaljnje življenje«, je dejal župan Čebulj.
Odličnjaki so bili Auri Čučnik, Zala Oman, Klara Dolžan, Jaka Pavec, Val Pavec, Lea Vidmar, Tevž Arnež, Staša Lautar, Petja Štular, Anja Boltežar, Tine Čermelj, Kiara Kepic, Primož Pavec, Lana Sirc, Jera Šmajc, Taja Vrtnik, Polona Gričar, Vid Jerič, Nina Močnik, Martin Ropotar, Amalija Stare.
Učenci so povedali, da so se odločili za nadaljnji študij za kranjsko gimnazijo, škofijsko gimnazijo, oblikovno ter tudi športno gimnazijo. V imenu vseh učencev odličnjakov, se je zahvalil za sprejem županu in občinski upravi ravnatelj cerkljanske šole Davorina Jenka, mag. Boštjan Mohorič ter izrazil veliko zadovoljstvo nad številčnostjo in uspešnostjo generacije.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 12.06.2024
Devetnajstič bosonogi na Šenturško Goro
Število fotografij: 4
Devetnajstič bosonogi na Šenturško Goro
Devetnajstega pohoda bosonogih na Šenturško Goro pod Krvavcem, do Turizma in gostinstva Pavlin (671 mnv), se je udeležilo dvainpetdeset pohodnikov.
Do sedaj so organizirali že devetnajst pohodov bosonogih, Planinsko društvo (PD) Komenda pa je bilo organizator drugič pohoda bosonogih na Šenturško Goro. Do sedaj je sedemnajst pohodov organizirala Pohodniška sekcija Škrjančki pri Planinskem društvu Komenda. Pobudnika oziroma začetnika pohoda bosonogih na Šenturško Goro ( 671 mnv) sta bila pred devetnajstimi leti Pavel Žvelc in Franc Drolec. Na lanskem občnem zboru so se dogovorili, da bodo odslej organizatorji člani PD Komenda namesto pohodniške sekcije Škrjančki. Z Jurčkove Dobrave je v soboto, 8. junija v lepem sončnem vremenu na pohod z višinsko razliko 320 metrov krenilo 52 pohodnikov iz komendske, cerkljanske, kamniške, domžalske in šenčurske občine ter iz Ljubljane, njimi pa je bila Majda Drolec iz Komende, ki je sodelovala na vseh dosedanjih devetnajstih pohodih. Nekaj dni pred pohodom je deževalo tudi pod Krvavcem, tako, da je bila pot na določenih odsekih razmočena in primerna za hojo. Tokrat je bila zares dobra masaža podplatov. Dobrih šest kilometrov dolgo pot so brez težav prehodili vsi pohodniki, tudi najmlajša, triletna dvojčka Luka in Jaka Fajfar iz Stiške vasi, najstarejši med udeleženci pa je bil 82-letni Ivan Mušič iz Lahovč. Ivan, kot je povedal, rad kolesari kljub letom. Do sedaj je prevozil že 195 tisoč kilometrov. Najštevilnejša je bila petčlanska družina Fajfar iz Stiške vasi pod Krvavcem: oči Grega, mami Nika, dvojčka Luka in Jaka in dedi Štefan.
Kot je povedal predsednik PD Komenda Zoran Sodnik, se je v 19 letih udeležilo skupaj 465 pohodnikov iz različnih krajev. Na poti do Šenturške Gore so bile po zaslugi ekipe markacistov PD Komenda Draga Carja, Silva Poglajna, Marka Jurkoviča in Franca Vidmarja odpravljene vse ovire. Pohodniki so pohvalili organizacijo pohoda. Tudi poškodb ni bilo nobene. Postanek je bil na Šenturški Gori, na priljubljeni lokaciji pohodnikov Gostinstva in turizma Pavlin, kjer so bosonogi popili tople čaje in druge napitke, ter se organizirano vrnili nazaj do Jurčkove Dobrave.
Franc Koželj s Spodnjega Brnika je bil letos šestič na pohodu, bil je navdušen nad idealnimi pogoji za hojo. »Letos so bila tla razmočena in prijetna za hojo. To je bila najboljša masaža podplatov,« je še dejal Franc Koželj. Nekateri so pri hoji prav uživali, da so stopili na nekaterih mestih tudi v blato in jim je šlo blato med prste. Med pohodniki smo tudi slišali, da se na takšen način odpravi znojenje nog, da si z boso hojo masiramo podplate in da gre pri tem za pristen stik z naravo. Vsi pohodniki so pred začetkom vzpona prejeli spominsko majico, na koncu pa je bilo v Planinskem domu Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi družabno srečanje, kjer je udeležencem pohoda čestital Zoran Sodnik, predsednik Planinskega društva Komenda. Pohodniki so bili prepričani, da bi ljudje lahko veliko zdravstvenih težav odpravili z bosonogo hojo.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 9.6.2024
35. Barletov memorial gasilcem Zgornjega Brnika
Število fotografij: 5
PGD Cerklje na Gorenjskem je izvedlo v soboto, 8. junija 35. Barletov memorial v spomin na utemeljitelja prostovoljnega gasilstva, skupno zmago pa so osvojili gasilci iz Zgornjega Brnika.
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Cerklje na Gorenjskem je v soboto, 8. junija pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem uspešno izvedlo 35. Barletov memorial, s katerim so se spomnili slovenskega utemeljitelja in organizatorja prostovoljnega gasilstva Frana Barleta, ki se je 1864. leta rodil v Cerkljah. Memoriala se je udeležilo v oblačnem in v prvem delu tekmovanja v sončnem vremenu 94 ekip iz 19 gasilskih društev z Gorenjske, Žalca in Dekanov.
Tekmovanje ni povsem standardno gasilskošportno tekmovanje, ima nekaj posebnosti, zato gasilci še raje pridejo,« je v uvodnih besedah vse udeležence prireditve spomnil prizadevni predsednik PGD Cerklje Primož Močnik. Gasilci so se namreč v sklopu memoriala pomerili v štirih starostnih kategorijah. Pokazati so morali spretnost, hitrost in znanje, podiranje tarče, metanje vrvi in cevi, izdelavo dvojne reševalne zanke in črpanje vode v tarčo.
Slovesnosti so se udeležili tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, predsednik Gasilske zveze Cerklje Marjan Luskovec in poveljnik GZ Cerklje Metod Kropar. Najbolj prestižni pokal občine Cerklje za zmagovalca v seštevku vseh kategorij so letos prejeli iz rok župana Franca Čebulja gasilci PGD Zgornji Brnik. Drugi so bili gasilci Cerkelj, tretji pa člani PGD Hotemaže, četrti gasilci Spodnji Brnik - Vopovlje in peti gasilci Šenturške Gore.
Za pokal občine Cerklje na Gorenjskem se je potegovalo 19 gasilskih društev iz prostovoljnih gasilskih društev z Gorenjske, Žalca in Dekanov. Pri članih je med 25 ekipami zmagala ekipa PGD Zgornji Brnik 2, pred ekipo PGD Zgornji Brnik 5 in ekipo PGD Zalog. Pri članicah je zmagala ekipa PGD Zgornji Brnik 3 pred Štefanjo Goro 1 in ekipo PGD Hotemaže 1. V kategoriji mladina do 11 let so slavile Cerklje 1 pred Šenturško Goro 1 in prvo ekipo PGD Luže. Mladina od 12 do 15 let se je pomerila v prenosu vode in zbijanju tarče, v tej skupini je zmagala ekipa Spodnji Brnik-Vopovlje 1, druga je bila ekipa Cerkelj 1, tretja pa ekipa Šenturške Gore 1.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 9.6.2024
Cerkljanska tržnica je bila dobro založena
Število fotografij: 6
Cerkljanska tržnica je bila dobro založena
Pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem je soboto, 18.maja 2024 Zavod za turizem Cerklje, ki ga uspešno vodi direktorica Polona Šafner, ob podpori Občine Cerklje pripravil Cerkljansko tržnico z dvanajstimi stojnicami. Predstavili so se tudi člani Kulturnega društva Folklora Cerklje in Godba Cerklje.
Na Cerkljanski tržnici so bili na voljo kakovostni pridelki iz lokalnega okolja – od lokalno pridelanih mlečnih in mesnih izdelkov, medu, pa vse do domačega kruha in pekovskega peciva. Nakupovali in izbirali so kupci lahko na stojnicah Piščančjereje Galjot iz Lahovč, s piščančjo posebno salamo z zelenjavo, mesnim sirom, pašteto, svežimi prepeličjimi in kokošjimi jajci ter rezanci. Čebelar Franci Strupi iz Spodnjega Brnika je obiskovalce razveseljeval z medom, cvetim prahom in cvetličnim medom, Čebelarstvo Pr Špan pa je ponujal več vrst medu, liofilizirano sadje in mešanice z medom, na voljo pa so bili tudi izdelki iz suhe robe Branko Gorše iz Ribnice, Čebelarstvo Jelenc pa je ponudil različne vrste medu in medene izdelke. Predstavili so se tudi obrtniki Šivarija Marija, Marija Jenko iz Zgornjega Brnika z unikatnimi otroškimi oblačili in za odrasle, Elvira Kralj z kvačkanimi in klekljanimi izdelki. Obiskovalcem so bili na voljo tudi unikatni keramični izdelki obrtnikov Unikati Nati in sicer unikatni keramični izdelki, skodelice in lončki, Domače čarovnije: ročno izdelane lutke iz recikliranih materialov, umetniške slike, in glineni lončki. Predstavil se je s svojo ponudbo tudi EA Šport, ter LOMM s copati in natikači, Kmetija Mokar, Tilen Zajec iz Valburge pa je ponudil sadike, semena, organska gnojila in odganjalce škodljivcev. Tokrat so prvič organizirali izmenjavo sadik in semen, ki je naletela na zelo dober odziv. Semena domačih sort fižola, paradižnika, maslene buče, melon in drugega sadja ter zelenjave so zamenjale lastnika.
Na tržnici pred šolo pa sta se predstavili Godba Cerklje in Kulturno društvo Folklora Cerklje, ki so zaplesali V Cerkljah je pa tako in Birtovško, navdušili pa so tudi Cerkljanski gavnarji.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 19.5.2024
Hodim, da pomagam
Število fotografij: 6
Hodim, da pomagam
Veliko zaslug za uspešno izvedbo letošnje 12. dobrodelne prireditve Hodim, da pomagam v Dvorjah pri Cerkljah, imata prof. dr. Mitja Košnik in predsednik Lions kluba Brnik Jani Zupan.
Humanitarno društvo Lions klub Brnik je Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem organiziralo v soboto, 18. maja v dvanajsto dobrodelno druženje Hodim, da pomagam, s katero so zbirali sredstva za rehabilitacijo otrok s cerebralno paralizo, za učence s posebnimi potrebami Osnovne šole Helene Puhar v Kranju ter za pomoč otrokom z avtizmom.
Pred začetkom pohoda je zbrane nagovoril predsednik Lions kluba Brnik Jani Zupan in vsem zaželel dobro počutje pod Krvavcem, ter dejal, poskušamo pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Med gosti so bile tudi Karmen Vidmar, predsednica Gorenjske cone Lions klubov in predstavnice sosednjih gorenjskih Lions klubov.
Veliko zaslug za uspešno izvedbo letošnje 12. dobrodelne prireditve imata prof. dr. Mitja Košnik in predsednik Lions kluba Brnik Jani Zupan. Pohod je bil namenjen vsem generacijam, saj so se pohodniki s starta v Dvorjah lahko podali po treh različno dolgih poteh, in sicer na dva kilometra dolgo pot do gradu Strmol, kjer so pripravili iskanje zaklada ali na šest kilometrov dolg rekreativni pohod prek polja do Adergasa in po gozdni poti nazaj do ribnika Češnjevek in mimo gradu Strmol v Dvorje ter na planinski 10 kilometrski pohod do Štefanje Gore.
Pohodov se je udeležilo 200 ljudi, tudi iz Ljubljane, ter družina iz Beograda. Po končanem pohodu je vse čakala topla malica, sodelovali so lahko tudi na srečelovu in v dobrodelnih družabnih igrah. Za zelo uspešno izvedbo prireditve se je vsem zahvalil Janez Cuderman, ravnatelj osnovne šole Helene Puhar iz Kranja. »Vsem iskrena hvala za pomoč in donatorstvo«
Športna gostja je bila letos biatlonka Anamarija Lampič, ki je pozdravila vse pohodnike, zlasti najmlajše. V pogovoru z Laro Urankar, ki je dobro vodila program, je Anamarija povedala, da se začenjajo prve ekipne priprave.
Med udeleženci pohoda na dva kilometra je bila tudi 12-letna Brina Slivniker iz Vaš pri Medvodah, ki so jo na pohod pripeljali starši. Po uspešni operaciji leta 2016 v Ameriki in uspešnem nadaljnjem zdravljenju v Ameriki, gre vsako leto na kontrolni zdravniški pregled v Ameriko. Starša oče Luka in mami Špela sta nadvse hvaležna za vso pomoč, dobrim ljudem in podjetjem za donatorstva, da je Brina shodila, uporablja pa še bergle in tudi invalidski voziček. Brina je del poti šla peš do Gradu Strmol, za kar je požela veliko simpatij številnih pohodnikov.
Janez Cetin iz Škofljice je v Dvorje in za udeležence pohoda na dva kilometra do Gradu Strmol pripeljal pava Tončka, ki je bil v soboto prvič na prostem na prireditvi med veliko ljudmi ter južnoameriškega nanduja Nandeta, Otroci so radi objemali živali, poskrbeli pa so tudi za brezalkoholne napitke.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 19.5.2024
Požarna vaja v Domu Taber
Število fotografij: 5
Požarna vaja v Domu Taber
V sredo, 15.maja je potekala načrtovana vaja evakuacije in reševanja med Gasilsko zvezo Cerklje na Gorenjskem, ki ji predseduje Marjan Luskovec in socialnovarstvenem zavodom Domom Taber Šmartno, ki ga vodi Martina Martinčič.
Vodja intervencije je bil Janez Basej, vodja enote Jošt Erzar, oba iz PGD Cerklje, vodstvo vaje, da je potekala uspešno in varno, pa sta skrbela Marjan Luskovec in Metod Kropar iz Gasilske zveze Cerklje. Vajo si je ogledal tudi cerkljanski župan Franc Čebulj.
V vaji evakuacije in reševanja v Domu Taber so sodelovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Cerklje na Gorenjskem in Zgornjega Brnika, ki so sodelovali s petimi gasilskimi vozili. Uporabili so tudi gasilsko avtolestev. V akciji reševanja so uspešno sodelovali tudi gasilci PGD Lahovče, Spodnji Brnik- Vopovlje, Štefanja Gora, Velesovo in Zalog.
Prvo požarno vajo so v Domu Taber izvedli v letu 2018, s katero so želeli preveriti, kako bi se odzvali zaposleni v primeru pravega požara znotraj Doma in s tem omogočili možnost preizkusa odzivnosti. Druga požarna vaja je bila 19. oktobra 2022.leta.
Na vaji v sredo pa so preverjali tudi razne sisteme v Domu, odziv recepcije ob sprožitvi požarnega alarma, preverjanje resničnosti alarma, klica na številko v sili 112, odzivnega časa gasilcev, same evakuacije ogroženih stanovalcev iz enega v drug požarni sektor ter reševanje z gasilsko avtolestvijo.
Ob zaključku uspešno izvedene vaje, se je direktorica Doma Taber Martina Martinčič zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem za hiter odziv ob klicu na pomoč, vsem stanovalcem, da so bili ta dan potrpežljivi, pa tudi vsem gasilcem Gasilske zveze Cerklje, ki so se takoj odzvali klicu na pomoč. Zahvalila se je tudi predstavnikoma za Varnost pri delu in Požarno varnost podjetja Lero ter predstavnikom tehničnega varovanja aktivne požarne zaščite podjetja Aktiva varovanje. »Videli smo tudi, kje smo se odzvali zelo dobro, kje bi se morali odrezati še malo boljše in katere sisteme bi bilo treba še malo popraviti. Mislim, da je bila za vse nas to dragocena izkušnja, ki pa je, upam, ne bo treba uporabiti v resničnem požaru.«
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 15.maja 2024
Slovenska bakla na obisku v Cerkljah
Število fotografij: 6
V petek, 10. maja. je ob 13. uri uri prispela tudi v Cerklje pod Krvavcem
Več kot 100 mladih športnikov z našimi olimpijci, med katerimi so bili Tadeja Brankovič, Rožle Prezelj, Aljaž Janhar, Tia Malovrh in Tea Pavec je z baklo v roki odteklo častni krog okrog osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah.
Na poti se jim je skoraj z mamo pridružila tudi Marja Sajovic iz Velesovega, ki redno sodeluje na paraolimpijskih taborih, za kar smo bili izredno hvaležni, saj olimpijski duh ne pozna meja!
Prisotne so pozdravili so župan Občine Cerklje na Gorenjskem, Franc Čebulj, olimpijca Tadeja Brankovič in Rožle Prezelj ter ambasador projekta Slovenska bakla, olimpijec Jani Klemencic.
Bakla potuje po vseh slovenskih občinah na svoji poti na OI Pariz in širi vrednote olimpijske duha, povezovanje in sodelovanja.
Čudovito vreme in odlično vzdušje je baklo poneslo v naslednjo občino na njeni poti.
Utrip Slovenske bakle v Cerkljah si lahko ogledate na fotografijah na tej povezavi:
Za občine | Slovenska bakla 2024 (olympic.si)
Iskrena hvala vsem sodelujočim
Sodelovali so:
Atletska šola Rožle Prezelj
Športno društvo Krvavec
Rokometni klub Cerklje
NK Velesovo Cerklje
ŽNK Cerklje
OŠ Davorina Jenka Cerklje
Šd Adergas
Slovenia Olympic Team
#imamoolimpijskesanje #oipariz #slovenskabakla
V Cerkljah na ogled razstava o generalu Rudolfu Maistru
Število fotografij: 5
V Cerkljah na ogled razstava o generalu Rudolfu Maistru
V sredo, 8. maja so v Petrovčevi hiši v Cerkljah na Gorenjskem svečano odprli z bogatim kulturnim programom razstavo o življenju in delu obranitelja slovenske severne meje generala Rudolfa Maistra. Letošnje leto je ob 150 obletnici rojstva in 90. obletnici smrti Vlada Republike Slovenije razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Slovesnega odprtja razstave so se udeležili cerkljanski župan Franc Čebulj, Roman Nahtigal, predsednik Društva general Maister Kranj in tudi odgovoren za postavitev razstave v Cerkljah, Mija Aleš, predsednica ZKD Kranj ter Jože Berlec, predsednik Društva general Maister Kamnik, ki je predstavil delo in življenje generala Rudolfa Maistra, karizmatičnega moža z odločnimi vrednotami, a izjemno pomembnega za slovenski narod. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874.leta v Kamniku, umrl pa 16. julija 1934.leta na Uncu. Dne 22. novembra bo v Kamniku državna proslava o generalu Maistru.
Številni obiskovalci na otvoritvi so lahko prisluhnili Veliki zgodbi generala Maistra. Poleg članov kluba, se Maistru posvečajo tudi v okviru študijskega krožka, kulturni program pa sta sooblikovala še Šenturški oktet, ki ga vodi Branko Jagodic in Dramska skupina Pod Stražo Poženik, ki jih veže, kot pravijo, ljubezen do knjige in kulture nasploh. Z recitacijami pa so program obogatili Minka Škoda, Mira in Rafko Gerkman, Irena Martinjak, Ivanka Vertnik, Silva Česen in Nadja Žura ter prof. Daniela Močnik, ki je zelo dobro pripravila in vodila program otvoritve razstave. Šenturški oktet je zapel pesmi Slovenec sem, Rož, Podjuna, Zila, Oj Triglav moj dom, Nmav čez izaro in Doberdob. Navzoče je pozdravil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj in pohvalil postavitev razstave.
Razstava v Petrovčevi hiši v Cerkljah bo na ogled v sodelovanju z Društvom general Rudolf Maister Kranj do 18. maja med 9.00 in 17.00 uro.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 8.5.2024
Zaključek 69. prvomajske paradne vožnje AMD Cerklje je bil prvič pri Nogometnem centru Velesovo
Število fotografij: 8
Zaključek 69. prvomajske paradne vožnje AMD Cerklje je bil prvič pri Nogometnem centru Velesovo
Avto - moto društvo Cerklje na Gorenjskem, ki letos praznuje 71-letnico delovanja društva, (ustanovljeno je bilo maja 1953. leta) je v sredo, 1. maja zelo uspešno organiziralo tradicionalno, že 69. prvomajsko paradno vožnjo. Kot je povedal predsednik športne komisije pri AMD Cerklje Jože Glavan, je karavana vozil obiskala 17 vasi pod Krvavcem. Kolona avtomobilov, motornih koles ter devetih gasilskih vozil je krenila izpred gostilne Bavant v Dvorjah pod Krvavcem, mimo Gradu Strmol, skozi vasi Češnjevek, Adergas, Trato, Velesovo, Praprotno Polico, nazaj skozi Dvorje in Grad do Pšate, skozi Poženik, Šmartno, Glinje do Zaloga in Lahovč, mimo Vopovelj, skozi Spodnji in Zgornji Brnik ter skozi Cerklje do Nogometnega centra v Velesovem, oziroma gostinskega lokala Kantina priznanega kuharja Jožeta Bukovinskega, kjer je bilo tradicionalno zaključno srečanje.
Gledalci ob cesti, kjer je potekala letošnja paradna vožnja, so videli najnovejša osebna vozila najrazličnejših znamk in tudi številna stara vozila. Članom AMD Cerklje so bili pri organizaciji paradne vožnje v pomoč tudi gasilci iz Velesovega, Zaloga, Spodnjega Brnka- Vopovlje, Lahovč in Zgornjega Brnika, ki so poskrbeli za njihovo varnost, za varnost pa so med drugimi skrbeli tudi posamezniki, člani AMD Cerklje, stari več kot 80 let, Franc Bolka (90 let), Franc Dolinar (89 let) in Franc Zorman (81 let).
Prve piknike po prvih paradnih vožnjah so imeli najprej na Štefanji Gori pod Krvavcem, pozneje pa na spodnji postaji žičnice na Krvavec. Na prvih paradnih vožnjah pod Krvavcem je sodelovalo le okrog 20 motoristov, ki so se 1. maja zbrali na dvorišču Zadružnega doma v središču Cerkelj.
Letos pa je po besedah predsednika AMD Cerklje Zdravka Novaka sodelovalo veliko število osebnih vozil in sicer kar 150, devet gasilskih vozil, 11 mopedistov Moped toura Zalog pod Krvavcem in 129 predvsem športnih motornih koles, nekaj tudi iz sosednjih občin Šenčur in Kamnik. Med udeleženci letošnje povorke je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj.
Najstarejši je bil na paradni vožnji avtobus, letnik 1961, ki ga je vozil Aleksander Bizjak iz Kranja, najstarejši mopedi Moped toura iz Zaloga pa so bili trije z letnico izdelave 1957. Lepo obnovljene Tomos colibri 02 letnik 1963 in 1964 pa so imeli v paradi vozil Florjan in Andraž Koželj iz Lahovč ter Miha Cankar iz Kamnika. Atrakcija zadnjih let pa so starodobniki.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 1. maja 2024
NA KMEČKEM TURIZMU PRI MEŽNARJU LETOS ŽE 26. PODELITEV NAGRAD PRIJATELJEM ŠTEFANJE GORE
Število fotografij: 3
NA KMEČKEM TURIZMU PRI MEŽNARJU LETOS ŽE 26. PODELITEV NAGRAD PRIJATELJEM ŠTEFANJE GORE
Na Kmečkem turizmu Pri Mežnarju so že šestindvajsetič podelili priznanja in nagrade najvztrajnejšim pohodnikom, ki so se na Štefanjo goro vzpenjali od lanskega 1. maja do letošnjega 30. aprila.
V vpisni knjigi je bilo v zadnjem letu vpisov 13.852 pohodnikov. Spominske majice in medalje je prejelo 59 pohodnikov za sto ali večkratni obisk Kmečkega turizma Pr Mežnarju, osem pohodnikov, ki so več kot 300 krat prišli na Štefanjo Goro v enem letu, pa so poleg majice in medalje prejeli tudi pokale. Prireditev ob podelitvi je domiselno vodila Breda Banovšek.
Osem pohodnikov se je povzpelo več kot 300 krat v letu dni.
Foto Breda Banovšek, besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 1.5.2024
Slavica Gartner v Domu Taber praznovala 102. rojstni dan
Število fotografij: 8
Slavica Gartner v Domu Taber praznovala 102. rojstni dan
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v mesecu aprilu praznovala stodrugi rojstni dan Slavica Gartner, šesta stanovalka doma, ki je v domu dopolnila sto let. Praznovanja se je udeležila tudi njena sestrična Antonija Arhar, sicer stanovalka v Domu Taber.
Rodila se je v mesecu aprilu v Češnjici pri Železnikih. Slavica izhaja iz družine, ki je imela štiri sestre. Tri sestre Danica, Darinka in Majda so že pokojne. Svojih otrok ni imela. Živeli so v Selcih, v svoji hiši, kjer so imeli mlin in žago. Po vojni se je družina preselila v Novo mesto. Njen oče je bil hišnik na gimnaziji, mama pa gospodinja.
Študirala je ekonomijo, njena prva služba je bila na Univerzi v Ljubljani, nato pa je delala v podjetju IMP. Ko se je preselila v Novo mesto je delala v novomeškem podjetju IMV, njena mama pa je šla takrat v Dom starejših v Novem mestu. Po mamini smrti se je vrnila v Ljubljano in se ponovno zaposlila v IMP, kjer so jo med drugim poslali na delo v Alžirijo na geodetski zavod in v Nemško demokratično republiko, čez nekaj let pa je odšla v pokoj. Pozneje, do prihoda v Dom Taber v Šmartno, je živela v Ljubljani.
Desetega marca leta 2020 sta bili skupaj s sestro Majdo, danes že pokojno, sprejeti v Dom Taber. Slavica je vseskozi nadvse zadovoljna z osebjem, ki je zelo prijazno, ustrežljivo in toplo. Kot pravi, je Dom Taber čudovit in na lepem kraju s pogledom na Triglav in Škofjeloške pogorje. Kljub častitljivi starosti Slavica še vedno izžareva veliko življenjske energije. Zaradi težav s hojo uporablja invalidski voziček. V prostem času je bila športnica po duši. Kot atletinja je redno nastopala v društvu Sokol. Vse dokler ni imel težav z očmi, je zelo rada brala, pa tudi kuhala. Govori več jezikov, poleg slovenskega tudi italijansko, francosko in nemško. Rada posluša glasbo, obiskovala pa je tudi opero in gledališče.
Slavljenki je na krajši slovesnosti v imenu zaposlenih Doma Taber čestitala direktorica Martina Martinčič in ji zaželela obilo zdravja ter dobre volje, čestitke slavljenki pa je izrekel tudi cerkljanski župan Franc Čebulj in ji zaželel predvsem zdravja. V imenu stanovalcev Doma Taber pa je slavljenki voščila z lepimi mislimi ob njenem prazniku Marta Eržen, šopek cvetja pa je v imenu stanovalcev doma slavljenki izročila Ivana Drobnič.
»Vse najboljše, draga Slavica in veliko zdravja!« pa so jubilantki ob prazniku zaželeli sorodniki-nečaki Iztok, njegova žena Lili ter Stanislava in Anton.
Stodrugi rojstni dan je Slavica praznovala vesela in dobre volje ter prejela številne čestitke, rdeča nit vseh pa je bila želja po dobrem zdravju in zadovoljstvu. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka prejela rojstnodnevno torto, ki so jo pripravili v Domu Taber, izdelala pa jo je vodja kuhinje Biljana Bučić.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 25.4.2024
Cerkljanska tržnica je bila dobro založena
Število fotografij: 4
Cerkljanska tržnica je bila dobro založena
Pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem je soboto, 20. aprila 2024 Zavod za turizem Cerklje, ki ga uspešno vodi direktorica Polona Šafner, ob podpori Občine Cerklje pripravil dobro obiskano Cerkljansko tržnico z dvanajstimi stojnicami.
Na Cerkljanski tržnici so bili na voljo kakovostni pridelki iz lokalnega okolja – od lokalno pridelanih mlečnih in mesnih izdelkov, medu, pa vse do domačega kruha in pekovskega peciva. Nakupovali in izbirali so kupci lahko med dobrotami, ki so jih pripravile kmečke žene Društva kmečkih žena in deklet Gorenjski nagelj, kjer ste lahko kupili domače piškote, moko, testenine in domači sveže pečen kruh iz krušne peči, predstavila se je kmetija Galjot iz Lahovč, s piščančjo posebno salamo, mesnim sirom, pašteto, svežimi prepeličjimi in kokošjimi jajci ter rezanci. Čebelar Franci Strupi iz Spodnjega Brnika, ki je sodeloval na vseh dosedanjih stojnicah, je obiskovalce razveseljeval z medom, cvetim prahom in cvetličnim medom, Čebelarstvo Pr Špan pa je ponujal več vrst medu, liofilizirano sadje in mešanice z medom, na voljo pa so bili tudi izdelki iz suhe robe Gorše iz Ribnice, Čebelarstvo Jelenc pa je ponudil različne vrste medu in medene izdelke. Predstavila se je tudi s pijačo in čajem gostilnica Pod Jenkovo lipo iz Dvorij kot obrtniki Šivarija Marija, Marija Jenko iz Zgornjega Brnika z unikatnimi otroškimi oblačili in za odrasle, Elvira Kralj z kvačkanimi in klekljanimi izdelki. Obiskovalcem so bili na voljo tudi unikatni keramični izdelki obrtnikov Unikati Nati in sicer skodelice, lončki, pladnji, Domače čarovnije: ročno izdelane lutke iz recikliranih materialov, umetniške slike, in glineni lončki. Tržnico je v soboto obiskal tudi župan Franc Čebulj in bil zadovoljen z raznoliko ponudbo.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 21.4.2024
Mladi so si z zanimanjem ogledali učni čebelnjak
Število fotografij: 5
Mladi so si z zanimanjem ogledali učni čebelnjak
Pri učnem čebelnjaku pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem je v petek potekal tradicionalen Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije.
Na šolskem vrtu učnega čebelnjaka je na ogled tudi opazovalni panj, je povedal mentor Čebelarskega krožka in skrbnik učnega čebelnjaka na Osnovni šoli Davorin Jenko Cerklje Boris Jereb. Obiskovalcem je predstavil čebelji svet in delo čebelarja.
Učni čebelnjak, v katerem so štiri čebelje družine, je namenjen tudi izobraževanju in informiranju vseh, ki jih zanimajo čebele in delo s čebelami, še posebno mlade. Z velikim zanimanjem so si v petek dopoldne ogledali opazovalni panj učenci četrtih in petih razredov cerkljanske osnovne šole. Opazovalni panj se je ogledal tudi ravnatelj cerkljanske šole mag. Boštjan Mohorič ter pohvalil delo mentorja Borisa Jereba in čebelarja Jožeta Brankoviča, ki lepo skrbi za društveni čebelnjak Čebelarskega društva Cerklje, ki stoji na vzhodni strani šole in ob cesti proti vasi Grad. Priznani čebelar Jože Brankovič se s čebelami ukvarja že 35 let in ima doma 15 čebeljih družin. Je tudi upravitelj društvenega cerkljanskega čebelnjaka, vrsto let pa tudi praporščak Gorenjske čebelarske zveze.
Besedilo in slike Janez Kuhar, Cerklje, 20.4.2024
Občanom podarili sadike gorenjskih nageljnov
Število fotografij: 3
Občanom podarili sadike gorenjskih nageljnov
Občina Cerklje na Gorenjskem je v soboto, 20. aprila gospodinjstvom v občini podarila dva tisoč sadik gorenjskega nageljna, kot uvod v večdnevno septembrsko prireditev, ki so jo poimenovali Pozdrav jeseni z Gorenjskim nageljnom. Vsako gospodinjstvo je prejelo eno sadiko. Za razdeljevanje sadik gorenjskega nageljna so poskrbele pred osnovno šolo Davorina Jenka članice Društva kmečkih in podeželskih žena Gorenjski nagelj Cerklje, ki jih vodi Andreja Bogataj.
V mesecu septembru bosta Občina Cerklje na Gorenjskem in Zavod za turizem Cerklje v upanju po popestritvi kulturnega in turističnega dogajanja v Cerkljah na Gorenjskem organizirali prireditev Pozdrav jeseni z gorenjskim nageljnom. Prireditev bo potekala pred Jenkovo lipo kot uvod v praznovanje občinskega praznika od 6. do 8. septembra 2024. Na prireditvi bodo nastopile glasbene skupine, v petek ansambel Stil, v soboto Ribič Pepe in Čuki, v nedeljo popoldne pa bodo program pripravili člani domačih kulturnih društev in OŠ Davorina Jenka, povezoval pa ga bo humorist Franc Pestotnik-Podokničar.
Sicer pa ima že precej gospodinjstev v različnih krajih v Občini Cerklje na balkonih že več let zares lepe cvetoče gorenjske nageljne. Kot pravijo cvetličarji, jim bolj ustrezata severna in vzhodna lega. Posebnost gorenjskega nageljna pa je, da ima čisto svoj vonj in svetlo rdeč cvet, v sredini pa sta obvezno dva bela krivčka.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 20.04.2024
V Adergasu koncert Dekliškega pevskega zbora Pole poje iz Razkrižja navdušil
Število fotografij: 4
V Adergasu koncert Dekliškega pevskega zbora Pole poje iz Razkrižja navdušil
V soboto, 20. aprila je imel v Kulturnem domu v Adergasu pod Krvavcem koncert Ljudskih pesmi v evropskem prostoru Dekliški pevski zbor Polepoje iz Razkrižja. Zbor uspešno deluje že dvajset let, vodi pa ga dirigent Dušan Prelog. Dvajsetletnico prepevanja je zbor praznoval konec decembra lani. V Adergasu pa so pevke ubrano zapele pesmi v njihovem jeziku od Finske, Švedske, Anglije, Francije, Španije, Baskije in Slovenije, skupaj so zapele 16 pesmi. Program koncerta je povezovala Monika Ribnikar, članica KUD Pod lipo Adergas, med obiskovalci v dvorani pa je bil med drugimi tudi velesovski župnik Slavko Kalan, ki je pohvalil ubrano petje zbora. Dekliški pevski zbor Polepoje iz Razkrižja bo konec meseca aprila nastopil na dobrodelnem koncertu Ljutomerskega okteta.
Besedilo: Janez Kuhar, foto: Janez Ribnikar, Cerklje 21.4.2024
V galeriji Petrovčeve hiše je na ogled samostojna fotografska razstava Janeza Ribnikarja
Število fotografij: 8
V galeriji Petrovčeve hiše je na ogled samostojna fotografska razstava Janeza Ribnikarja
V Galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah na Gorenjskem so v petek, 5. aprila odprli samostojno fotografsko razstavo priznanega fotografa Janeza Ribnikarja iz Adergasa z naslovom Tam v Avstraliji. Na ogled je 36 fotografij, med njimi so tudi nagrajene na fotografskih natečajih po svetu, razstava pa bo na ogled do petka, 19. aprila in sicer od torka do petka med 9. in 17. uro, v soboto pa med 9. in 14. uro.
Janez Ribnikar je eden izmed zelo uspešnih slovenskih fotografov, ki svoje fotografsko znanje stalno nadgrajuje. Njegovo kvaliteto potrjuje tudi njegova tokratna samostojna razstava, ki je mešanica pokrajinske, izrazne in popotniške fotografije. Odleta 2011 je član Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. Leta 2023 je prejel razstavljalski naslov mednarodne fotografske zveze FIAP in EFIAP. Kmalu je dokazal, da je na pravi poti k velikim dosežkom. O njih pričajo tudi nagrade, okoli 30, ki jih je dosegel na številnih fotografskih razstavah in zaradi katerih je tudi eden uspešnejših članov Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka.
Ob otvoritvi fotografske razstave so člani Kulturno umetniškega društva (KUD) Pod lipo Adergas pripravili bogat kulturni program. Med drugimi sta nastopila mladi harmonikar Jakob Remic in Ajda Dolanc Maček ter z recitacijo Monika Ribnikar. Angelca Maček pa je predstavila Avstralijo in njene prve naseljene Aburigine. Razstavo sta omogočila KUD "POD LIPO" Adergas in Občina Cerklje na Gorenjskem.
Skozi fotografski objektiv je avtor Janez Ribnikar želel ujeti čudovito avstralsko pokrajino, od neskončnih rdečih puščav, do značilnih avstralskih prizorov in detajlov. Objektivi potovanja razkrivajo več kot le podobe, saj vsaka fotografija nosi s seboj zgodbo, ki oživlja spomine in bogati dušo, hkrati pa odpira nova vrata za razumevanje sveta. Fotografije so nastale v letu 2016, ko sta bila Janez in Monika Ribnikar na potovanju v Avstraliji. V dobrih treh tednih sta z avtodomom prepotovala dobršen del vzhodne in južne Avstralije, potem tudi centralni del do Alice Springsa, na koncu pa še deževni gozd na severu. Izbor fotografij je zelo zanimiv, tako, da lahko pritegne vsakogar, tudi tiste z bolj izostrenim fotografskim očesom. Nekatere od fotografij so bile tudi nagrajene na mednarodnih fotografskih natečajih. Skozi to razstavo obiskovalec občuti lepoto Avstralije ter se zave, kako pomembno je ohranjanje in varovanje teh edinstvenih okolij za prihodnje generacije.
Foto: Osebni arhiv Janeza Ribnikarja, besedilo: Janez Kuhar, Cerklje 07.04.2024
Par štorkelj se je vrnil na dimnik župnišča
Število fotografij: 3
Par štorkelj se je vrnil na dimnik župnišča
Cerklje na Gorenjskem - V Sloveniji vsako leto gnezdi več kot dvesto parov belih štorkelj, največ v severovzhodnem delu države. Po letu 2000 so se v večjem številu začele pojavljati tudi v osrednji Sloveniji. Pred gorenjsko zimo se skoraj vse vsako leto umaknejo v tople kraje in se potlej vračajo. Vse bolj mile zime pa jih očitno privabljajo že veliko prej. Par štorkelj se je letos 25. februarja že trinajsto leto zapored vrnil tudi na dimnik župnišča v Cerkljah. Bela štorklja v mnogih okoljih, tudi Sloveniji, predstavlja znanilca sreče v kraju, kjer gnezdi, še posebej hiši gnezdenja prinaša blaginjo. Skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih ter na električnih in gnezdilnih drogovih. Kot je znano, bele štorklje pri nas ostanejo do okrog 15. avgusta, ko odletijo iz Slovenije v severno Afriko. Vse več je primerov, da se tudi štorklje zaradi milih zim več ne odločajo za selitev.
Na sliki: Štorklji na dimniku župnišča v Cerkljah.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 7.4.2024
Velikonočno drevo okrasila s 700 pirhi
Število fotografij: 4
Velikonočno drevo okrasila s 700 pirhi
Za velikonočne praznike sta Lojzka in Ciril Mrgole v Apnem pod Krvavcem, na drevesu ob domači hiši Mrgoletovih, na 678 metrov nadmorske višine, že šesto leto zapored na veje obesila in okrasila na več kot 300 let staro drevo črnega gabra 700 raznobarvnih velikonočnih jajc. Na ogled bodo še do bele nedelje, 7. aprila.
Drevo sta krasila tri dni. Letos sta dodala še 100 novih pirhov iz stiropora,ki sta jih predno sta jih obesila, še pobarvala. Lansko leto jima je močan veter odtrgal s črnega gabra okoli sto pirhov in jih poškodoval. Nekaj plastičnih pisanih jajc pa ima v notranjosti lepo izdelane miniaturne zajčke. »Na začetku jih je bilo okoli petdeset, naslednje leto sto, potem že tristo, letos pa jih je sedemsto.« Spodbujata jo veselje do krašenja in pogled na barvito, v soncu lesketajoče se okrasje, ne nazadnje je v Alojziji ustvarjalna žilica, s katero tudi usmerja cerkljansko klekljarsko skupino Lastovke. Klekljanih umetnin ne izpostavlja vremenu, pač pa jih vključi v aranžma na terasi. Sedaj klekljanja skupino učita Zdenka Zajc in Majda Mazi.
Kot sta povedala Lojzka in Ciril je ogled nad pričakovanji. Prihajajo obiskovalci iz različnih krajev Gorenjske. Ob okrašenem okoli tristo let starem drevesu črnega gabra se ustavljajo tudi mimoidoči, nekateri pa na vzpetino nad cesto proti Šenturški Gori pridejo prav z namenom ogleda. Presenečena sta bila ob obisku Andyja in Berte iz Radovljice, ki sta jim ob obisku podarila 21 zelo lepih izpihanih pisanic. Prinesla sta tudi lepo pobarvane polžje hišice za pod drevo. Presenečena sta bila nad darilom Urhovega Jožeta iz Zgornjega Brnika, ki jima je prinesel lesenega Velikonočnega zajčka in pirhe iz stiroporja.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 02.04.2024
Po petdesetih letih obudili običaj in spet nesli jedi k žegnu
Število fotografij: 7
Po petdesetih letih obudili običaj in spet nesli jedi k žegnu
V Borštnikovi rojstni hiši v Cerkljah na Gorenjskem so se letos odločili, da po več kot 50 letih obudijo običaj v stari, izvirni obliki, ko so žene in dekleta, odeta v narodne noše ali boljše nedeljske »gvante« v jerbasih na glavah in pletenih starih košarah nesle velikonočne jedi k žegnu.
V Borštnikovi hiši, kjer je bil rojen gledališki igralec Ignacij Borštnik, so se še ohranili originalni izvirni pripomočki za peko potice v krušni peči, kot tudi peko kruha ter jerbasi, svitki in vezanimI prtičkI z velikonočnim motivom. Vse velikonočne jedi za žegen so spekli v Borštnikovi hiši v Cerkljah že v petek, tudi nekaj hlebov kruha. Pri peki in barvanju pirhov, sta v petek Danetu Novaku z Borštnikove domačije pomagala Nadja in Vido Žura. Na velikonočno soboto popoldne pa so štirje pari folklorne skupine društva Folklora Cerklje v gorenjskih narodnih nošah Milka in Miro Basarac, Ava Tajčman in Ivan Kropivnik, Irena in Miha Naglič ter Majda in Matija Koritnik odnesli velikonočne dobrote k blagoslovu v jerbasu in lepo ohranjenih starih košarah v župnijsko cerkev Marije Vnebovzete v Cerklje. Jedi je blagoslovil Martin Leban, župnijski upravitelj župnije Cerklje na Gorenjskem. Po blagoslovitvi jedi se je ob vrnitvi k Borštniku Dane Novak zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi jedi in pri nošenju k blagoslovu. »Veliko veselja je bilo, da smo po več kot 50 letih obudili običaj nošenja hrane k žegnu«, je dejal Dane Novak, ki je zahvalo izrekel tudi Občini Cerklje in županu Francu Čebulju za finančno pomoč pri obuditvi običaja nošenja hrane k žegnu.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 31.3.2024
Skupščina Gasilske zveze Cerklje
Število fotografij: 7
Uspešno delovanje Gasilske zveze Cerklje
V sredo, 27. marca je v prostorih gasilskega doma v Cerkljah potekala Skupščina Gasilske zveze Cerklje na Gorenjskem. Poleg delegatov so se zbora udeležili tudi člani upravnega odbora, člani poveljstva, častni član GZ Cerklje Jožef Žlebir, župan Občine Cerklje Franc Čebulj, Tomaž Vilfan, podpoveljnik GZ Slovenije in poveljnik GZ Gorenjske in gostje iz desetih sosednjih gasilskih zvez Kranj, Škofja Loka, GZ Kokra, Naklo, Tržič, Bled-Bohinj, Jesenice, Vodice, Kamnik in Komenda. Predstavnik GZ Škofja Loka se je zahvalil cerkljanskim gasilcem , ki so prihiteli na pomoč pri gašenju velikega požara v industrijski coni Trata v Škofji Loki, januarja letos.
V zvezo je vključenih osem društev in sicer PGD Cerklje, Zgornji Brnik, Zalog, Lahovče, Spodnji Brnik-Vopovlje, Štefanja Gora, Šenturška Gora in Velesovo.
Delovno predsedstvo je vodil Primož Močnik, članici pa sta bili Irena Grilc in Jana Zupin, zapisnikarica pa Valerija Ažman. Potrdili so dnevni red in poslovnik skupščine GZ Cerklje.
Poročilo o delu GZ Cerklje je podal njen predsednik Marjan Luskovec. Zahvalil se je Občini Cerklje, še posebej pa županu Francu Čebulju, da imajo gasilci zagotovljena finančna sredstva za nemoteno delovanje gasilskih organizacij. »Lahko smo le srečni, da ni prišlo do žrtev ali hujših poškodb. Na tem mestu gre zahvala vsem operativcem, ki ste v izjemnimi napori pomagali pri preprečevanju še večje škode ter pri kasnejši odpravi posledic neurja. Vsem še enkrat najlepša hvala«, je dejal predsednik Gasilske zveze Cerklje Marjan Luskovec.
Preteklo leto je znova pokazalo, kako pomembno je imeti številno ekipo usposobljenih in opremljenih operativnih gasilcev. Neurja, ki so prizadela Občino Cerklje na Gorenjskem so znova pokazala, kako majhni in nemočni smo ljudje v taki situaciji. Najprej neurje z vetrom, nato poplave. Navkljub številnim ekipam iz vseh operativnih enot, uporabi vse razpoložljive opreme, v prvih urah nismo uspeli narediti kaj dosti. Količina padavin je bila prevelika, veliko nevarnost so predstavljali plazovi.
Komisije so svoje delo opravile dobro in v okvirih, kakor so to dopuščale omejitve. Pohvalo je izrekel komisiji za mladino in komisiji za izobraževanje.
Poveljnik Gasilske zveze Cerklje Metod Kropar pa je predstavil delo zveze. Sodelovali so v več intervencijah. Dne 4. avgusta so do 13.00 ure zabeležili 196 prijav, poškodovanih oziroma poplavljenih je bilo 150 objektov, naslednji dan pa je štab prejel do 18.00 ure skupno še 336 prijav dogodkov in preko 250 poplavljenih objektov. V naslednjih dneh se je štab število enot in gasilcev prilagajal potrebam na terenu po črpanju in čiščenju mulja. Po koncu posredovanj v poplavah v občini Cerklje so nudili pomoč tudi v sosednji občini Komenda in v Savinjski regiji. Lani pa so sodelovali v občini Cerklje v kar 136 intervencijah po posameznih področjih. Gasilci so zelo uspešno sodelovali tudi na gasilskih tekmovanjih po Gorenjski in Sloveniji. Nakupi opreme pa so potekali po že v naprej dogovorjenem načrtu. Posebno zahvalo pa je izrekel predsedniku GZ Cerklje Marjanu Luskovcu, upravnemu odboru GZ Cerklje, podpoveljnikoma Janezu Baseju in Alešu Ropotarju, ter vsem gasilcem za dobro opravljeno delo v lanskem letu, ter županu Francu Čebulju in občinskemu svetu za dobro sodelovanje in podporo pri njihovem delu.
Župan Franc Čebulj pa se je zahvalil Civilni zaščiti in gasilcem, predsednikom gasilskih društev za zelo dobro opravljeno delo ob poplavah ter več kot tisočem prostovoljcem, ki so pomagali pri čiščenju, tudi kulturne dvorane. "Opravili ste delo s srcem in dušo in razumeli vse občane, ki so vas potrebovali." Dejal je, da je ocenjena koda v Občini Cerklje 10 milijonov evrov, vključno s plazovi na Pšati, Viševci, na Blatih. Pričeli bodo z obnovo kulturne dvorane, obnovitvena dela bodo stala okrog 1 milijon evrov.
Delo GZ Cerklje pa je pohvalil tudi Tomaž Vilfan, podpoveljnik GZ Slovenije in poveljnik GZ Gorenjske.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 28.3.2024
Velikonočna razstava v Cerkljah že 25 let
Število fotografij: 9
Velikonočna razstava v Cerkljah že 25 let
Pred velikonočnimi prazniki je Zavod za turizem Cerklje v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem v Galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah pripravil z društvi in posamezniki razstavo velikonočnih in pomladnih aranžmajev. Razstavo za Veliko noč organizirajo že 25 let.
Skupaj je na ogled okrog 320 vezenih velikonočnih prtov, prtičkov, voščilnic in drugih dekorativnih vezenin za pokrivanje košar za nošenje jedi k žegnu ter več vezenih pirhov, cvetličnih velikonočnih aranžmajev, butaric, uporabne in okrasne keramike ter likovnih del. Na Slovenskem je bila velika noč podobno kot drugod vedno tudi ljudski, pomladni praznik. Z njo so bili tesno povezani ljudsko verovanje, šege in stare navade, ki so se ohranili do današnjih dni. To je čas, ko se kristjani s praznovanjem spominjajo Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Bogat kulturni program ob odprtju velikonočne razstave v petek, 22. marca je pripravil Kulturni klub Liberius Cerklje, ki ga uspešno vodi prof. Daniela Močnik. V njem so sodelovale z izbrano poezijo ob materinskem dnevu in velikonočnem praznovanju članice Kulturnega kluba Liberius Cerklje Minka Škoda, Irena Martinjak, Silva Česen in Nadja Žura, nekaj pesmi pa so ubrano zapele članice Vokalne skupine Andrej Vavken pod vodstvom prof. Irme Močnik ob glasbeni spremljavi prof. Damijane Božič Močnik in violinistke prof. Neže Križnar Ristič.
Na razstavi sodelujejo članice Klekljarice Lastovke Cerklje, ki jih vodi Lojzka Mrgole, s klekljanimi mojstrovinami, kot so klekljani velikonočni prtički, klekljani namizni prti in pirhi. Sekcija ročnih del Rožce iz Društva upokojencev je postavila na ogled velikonočne košare s pregrinjali ter lepo okrašenimi in izvezenimi prti, ki so bili na robovih okrašeni s čipko in najpogosteje z znakom IHS in jagnje božje. Sekcija že 21 let uspešno deluje, skupino deklet pa vodi Marina Marko.
Na razstavi se predstavljajo tudi ustvarjalke Nataša Pezdir z unikatnimi izdelki iz keramike, Mira Gerkman z vnuki z velikonočnimi aranžmaji, na razstavi pa so tudi butarice, izdelane po starem običaju, petelina iz gline in veliki raglji Ivana Kropivnika iz Zgornjega Brnika. Na ogled so likovna dela članov Likovne sekcije Društva upokojencev Cerklje, voščilnice Dragice Pezdir, Ivice Vreš pa kvačkane kokoške. Društvo Gorenjski nagelj se predstavlja z velikonočnim aranžmaji in narcisami, izdelanimi iz krep papirja, velikonočne aranžmaje iz blaga pa predstavljata Darja Pernuš in Tatjana Logar iz Olševka, Pavel Korbar iz Poženika predstavlja 60 cm velikim kipom Jezusa Kristusa, Polona Bradeško pa čudovite namizne aranžmaje, venčke in butarice. Razstava bo na ogled do sobote, 30. marca, vsak dan od 9.00 do 17.00 ure, v soboto pa od 9.00 do 13.00 ure.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, 24.03.2024
Uspela čistilna akcija v občini Cerklje
Število fotografij: 8
V soboto, 23. marca je Občina Cerklje na Gorenjskem organizirala tradicionalno spomladansko čistilno akcijo skupaj z vaškimi skupnostmi, osnovno šolo Davorina Jenka, društvi ter organizacijami in je zelo dobro uspela.
Tradicionalno čistilno akcijo so pod Krvavcem organizirali z namenom, da se očisti čim večja količina v naravi odloženih odpadkov, tudi od lanskih avgustovskih poplav ob vodotokih v občini Cerklje na Gorenjskem.
Kar 550 občank in občanov je na dan spomladanske akcije urejalo okolje in tako prispevalo k ozaveščanju in kakovosti življenja.
Udeleženci akcije ugotavljajo, da je smeti oziroma odpadkov po gozdovih iz leta v leto manj, kar je zagotovo pozitivna sprememba. Bilo pa je opaziti, da nekateri še vedno odlagajo predvsem manjše količine gradbenega materiala v gozdove, nekaj več smeti pa so tudi letos pripeljali gasilci iz Šenturške Gore, ki so pobirali smeti tudi ob cesti na Krvavec.
Skupaj so zbrali osemnajst kubičnih metrov odpadkov.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 24.3.2024
Stanovalci Doma Taber v Šmartnem so izdelovali butarice
Število fotografij: 6
Stanovalci Doma Taber v Šmartnem so izdelovali butarice
V pritličju Doma starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah sta v četrtek, 21. marca, dopoldne, tik pred cvetno nedeljo, Ivan Kropivnik in Darinka Kralj, člana likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje prikazala stanovalcem doma izdelovanje velikonočnih šopkov in butaric na način, kot so jih izdelovali nekoč pod Krvavcem. Izdelali so zelo lepe butarice. Zanimanje med stanovalci doma je bilo letos nad pričakovanji, saj se jih je 48 vključilo v izdelovanje butaric in velikonočnih šopkov. Med izdelovalci butaric je bila tudi stanovalka doma Slavica Gartner, ki bo čez mesec dni dopolnila 102 leti. Vsak, ki si je želel butarice ali velikonočnega šopka, ga je lahko vzel s seboj. Koordinacijo pri izdelavi butaric in zelenja pa je imela Nataša Lavtižar iz Doma Taber.
Prostovoljec Ivan Kropivnik je za izdelavo butaric pripravil leskove enoletne palice, za povezovanje beko, za okrasitev pa bršljan, pušpan, lovorikovec, rožmarin in oljko Darinka Kralj pa je dodala še pisane trakove in okoli sto cvetov iz krep papirja, ki jih je izdelala sama. Oljčne vejice je prinesel Ivan Kropivnik.
Sveto mašo, blagoslov butaric in zelenja bo imel v Domu Taber v petek, 22. marca velesovski župnik Slavko Kalan. Prisotne je pozdravila tudi direktorica Doma Taber Martina Martinčič.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 21. 3.2024
TRADICIONALNI VELESLALOM ZA POKAL OBČINE CERKLJE 2024 USPEL!
Število fotografij: 8
TRADICIONALNI VELESLALOM ZA POKAL OBČINE CERKLJE 2024 USPEL!
Tradicionalni veleslalom za pokal občine Cerklje 2024, v izvedbi Društva obrtnikov in podjetnikov Cerklje je kljub letošnjim zahtevnim vremenskim razmeram v popolnosti uspel. Skoraj 100 tekmovalcev, številni nastopajoči in ostali so poskrbeli za prijetno vzdušje preko celega dne.
V 12 različnih kategorijah so se pomerili najmlajši, malo starejši, vaške skupnosti in poslovalnice. Čestitamo vsem najhitrejšim, rezultate in utrinke z dogodka pa si lahko ogledate na www.krvavec.si.
Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem in vsem prostovoljcem, ki so nam pomagali izpeljati to tradicionalno zimsko-športno prireditev.
Andrej Kosec
Predsednik društva obrtnikov in podjetnikov Cerklje
Otvoritev razstave Vojna za samostojno Slovenijo 1991
Število fotografij: 11
Obiskovalci si bodo razstavo lahko ogledali 19. marca od 16. do 21. ure.
V Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem so v ponedeljek, 11. marca slovesno odprli razstavo »Vojna za samostojno Slovenijo 1991«, ki jo je pripravilo Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska. Razstavo je postavila mag. Biserka Debeljak, upokojena kustosinja in nekdanja vodja Muzeja Policije. Program sta domiselno povezovala devetošolca Amalija Stare in Domen Herlec.
Razstava je na ogled do 22.marca v zgornjem hodniku matične šole, njen namen je, da tudi mlajše generacije skozi besedilo in fotografije spoznajo preteklost naše domovine. Obiskovalci pa si bodo razstavo lahko ogledali 19. marca od 16. do 21. ure.
Prisotne udeležence na otvoritvi razstave sta pozdravila Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem in mag. Boštjan Mohorič, ravnatelj Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje. Župan Franc Čebulj je med drugim povedal »Da smo imeli na našem področju vojaške napade na Krvavcu in na Letališču Brnik. Lansko leto je občina Cerklje kupila Hribarjevo vilo, v kateri bomo imeli štiri sklope muzeja in eden od teh bo osamosvojitev Republike Slovenije in vojna, ki je potekala tudi na našem področju. Upam, da nam bo kljub zelo veliko dela, uspelo urediti muzej v leti dni«.
Ravnatelj OŠ Davorina Jenka mag. Boštjan Mohorič pa je poudaril, » Prav je, da bomo spoštovali dediščino tistih, ki so se borili za nas in da bomo z enotnostjo in predanostjo nadaljevali njihovo delo. Naj bodo spomini na vojno za Slovenijo vedno polni ponosa in hvaležnosti«.
Slavnostni govornik je bil Branko Celar, član Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska, v osamosvojitvenem letu 1991 načelnik Oddelka za mejne zadeve in tujce na Ministrstvu za Notranje zadeve RS. Med drugim je dejal »Danes odpiramo razstavo o sodobni slovenski zgodovini iz katere panojev je razviden zgodovinski prikaz procesov slovenske osamosvojitve z naslovom » Vojna za samostojno Slovenijo«
Upokojena kustosinja Muzeja slovenske policije in avtorica razstave, magistrica Biserka Debeljak je predstavila dogajanja v nekdanji skupni državi konec osemdesetih let in težnje Slovencev po samostojni državi, je v razstavo vložila tudi velik del sebe. V vojni, ki je sledila po razglasitvi samostojne Slovenije, so bile tudi žrtve, med teritorialci, policisti, civilisti, tujci in pripadniki JLA. Pripravili so tudi bogat kulturni program, v katerem so sodelovali učenci OŠ Davorin Jenko, citrarka Špela Štular, mlajša folklorna skupina, Pihalni kvintet Policijskega orkestra, praporščaki, kulturni program pa sta zaključila Tilen in Ana Pavec z zlato nagrajeno skladbo v Beogradu.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, 11.3.2024
Razstava - v poklon vsem ženam, dekletom in predvsem materam ob njihovem prazničnem marcu
Število fotografij: 12
V prostorih Petrovčevi hiši v Cerkljah na Gorenjskem je bila v petek, 8. marca otvoritev razstave ob Dnevu žena in Materinskem dnevu. Razstavo je pripravil Zavod za turizem Cerklje na Gorenjskem, na ogled pa bo do sobote 16. marca. Razstava je na ogled v prostorih Galerije v pritličju ter v muzejski sobi v prvem nadstropju. S 45 slikami sodeluje šestnajst slikark in slikarjev Sekcije likovnikov društva upokojencev Cerklje, vodi pa jo Zofija Hacin, sodelujejo tudi Klekljarice Lastovke iz Cerkelj, ki jih vodi Lojzka Mrgole, predstavljajo pa 115 klekljanih mojstrovin, kot so klekljani prtički, namizni prti in izvezeni prti. V Galeriji je po nekaj letih postavil na ogled svoje mojstrovine znani oblikovalec stekla Marjan Česen iz Velesovega. Na ogled so vaze in slike iz stekla. Kot pravi Marjan, se celotni postopek stapljanja stekla ne more popolnoma kontrolirati, tako da so izdelki, ki se izdelajo v istem kalupu samo podobni, a nikoli isti. Zato so vsi izdelki unikati. Marta Jenko predstavlja zanimive cvetlične aranžmaje, Nataša in Darja Pezdir iz Zgornjega Brnika pa voščilnice in umetnine iz keramike, Darja Pernuš pa izdelke iz recikliranega blaga in rože iz krep papirja. Navdušili sta tudi Maja Cvitanović s figuricami iz glinenih lončkov, punčkami iz cunj in slikami ter Martina Jagodic iz Dvorij s slikami na platnu. Martina je slikanje na platno začela pred letom dni in uporabila posebno tehniko. Uporablja apor in akril. Prvo sliko je izdelala za vnukinjo za poročno darilo. Kot je povedala, je bila slika vnukinji zelo všeč. V letu dni je izdelala več večjih slik, precej pa jih je podarila domačim!
Razstava je tudi v muzejski sobi v prvem nadstropju
V zgornjih prostorih razstavlja 45 izdelkov tudi sekcija Rožce Društva upokojencev Cerklje prtičke v rišelje tehniki, razstavo pa krasijo tudi vezeni izdelki –prtički. Na razstavi se predstavljajo tudi Maja Grošelj z mandalami, s slikami pa Polonca Kocjančič, Maja Zajc Sobočan iz Cerkelj razstavlja slike in keramične izdelke. Razstava je dobro obiskana in deležna številnih pohval obiskovalcev od blizu in daleč.
S kulturnim programom navdušili
Ob otvoritvi razstave je pripravila zanimiv kulturni program Dramska skupina Pod Stražo Poženik-Kulturnega društva Davorin Jenko Cerklje, z recitacijo je navdušil Ivan Kropivnik, z igranjem na diatonično harmoniko pa enajstletna Maša Košnjek, program pa sta povezovali Irena Košnjek in Vesna Pavec. Kot je dejala v nagovoru Košnjekova je »Razstava je v poklon vsem ženam, dekletom in predvsem materam ob njihovem prazničnem marcu. Naj slovenska pesem, slovenska beseda za vedno odzvanja v naših srcih, v naših mislih, v naših dejanjih, tudi zaradi takih dogodkov, kot je današnja otvoritev razstave«. Delo pridnih rok sta pohvalila tudi predsednica Društva upokojencev Cerklje Marta Hočevar in cerkljanski podžupan Miha Zevnik.
Razstavo si lahko ogledate vsak dan do petka od 9.00 do 17.00 ure, v soboto, 16. marca pa od 9.00 do 13.00 ure.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje,10. 3.2024
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV CERKLJE
Število fotografij: 11
SKUPAJ DOSEGLI ZASTAVLJENE CILJE
V soboto, 9. marca so v športni dvorani v Cerkljah pripravili 73. Občni zbor Društva upokojencev Cerklje na Gorenjskem, na katerem se je zbralo 195 članov. Člani Likovne sekcije in skupina ročnih del Rožce so v športni dvorani pripravili razstavo slik, vezenih, rezbarskih in rokodelskih del. Skupaj so dosegli zastavljene cilje.
Vse prisotne je uvodoma pozdravila predsednica Društva upokojencev (DU) Cerklje Marta Hočevar in se zahvalila vsem, ki so prispevali svoj prosti čas, voljo in znanje, da so skupaj dosegli zastavljene cilje. Zahvalo je izrekla tudi vsem prostovoljnim šoferjem in šoferkam Prostoferja, kar nam je omogočila Občina Cerklje, da smo lahko prispevali svoje člane in svoj prosti čas za nesebično pomoč pri prevozih tistih, ki nimajo sami možnosti priti do zdravstvenih ustanov in zdravniških pregledov. »Vključili smo se povsod, pomagali smo tudi pri čiščenju po poplavah v Občine Cerklje na Gorenjskem, seveda v okviru naših zmožnosti. V naše aktivnosti vlagamo veliko prostovoljnega dela«, je še povedala predsednica Marta Hočevar. Zahvalo pa je izrekla za vso pomoč in uspešno sodelovanje tudi Občini Cerklje na Gorenjskem.
DU Cerklje ima 809 članov ter dvanajst sekcij od kolesarjenja, planinarjenja in pohodov, balinanja, namiznega tenisa, ročnih del, kulturne dejavnosti, telovadbe in smučanja ter za program starejši za starejše.
Članom društva se je na občnem zboru pridružilo več gostov, med njimi podžupan Občine Cerklje na Gorenjskem Miha Zevnik in predstavniki društev upokojencev Kranj, Naklo, Šenčur, Kokrica, Britof- Predoslje, Preddvor, Šmartno-Tacen, Jezersko in Vodice.
Prisotne je pozdravil v imenu župana Občine Cerklje na Gorenjskem Franca Čebulja, ki je bil nujno zadržan, podžupan Miha Zevnik in vsem zaželel uspešno delo tudi v prihodnje, vsem pa je zaželel predvsem veliko zdravja.
Pred dvema letoma je prenehalo z delovanjem kot samostojno Društvo likovnikov Cerklje,nato pa so se vključili kot Likovna sekcija pri DU Cerklje, ki jo uspešno vodi Zofija Hacin ter ima 20 aktivnih članov. Delo društva je pohvalil v imenu Zveze društev upokojencev Gorenjske Ciril Sitar, sicer tudi predsednik DU Šenčur, za uspešno delo pa so cerkljanskim upokojencem čestitali tudi predstavniki sosednjih društev upokojencev.
Predsednica Društva upokojencev Cerklje Marta Hočevar je zbranim članom in ostalim prisotnim predstavila poročilu o delu društva v preteklem letu ter predstavila plan dela v letošnjem letu. Meseca januarja so izdali zloženko s podrobnimi opisi aktivnosti društva v letošnjem letu. Med prireditvami je omenila tradicionalni piknik članov društva meseca julija Pod Jenkovo lipo v Dvorjah, v mesecu septembru Srečanje upokojencev Gorenjske v Snoviku, 9.novembra v Podvrhu martinovanje, pripravili bodo tudi več izletov in dve letovanji. Omeniti velja tudi tradicionalne prireditve Skupaj mamo se fletno, ob občinskem prazniku pa razstavo ročnih del in likovno razstavo, aktivne pa so tudi članice krožka ročnih del »Rožice«, ki se srečujejo na Zgornjem Brniku enkrat tedensko. Razstavo bodo imele konec aprila v Gasilskem domu na Zgornjem Brniku. Dvanajsto leto pa uspešno izvajajo program Starejši za starejše. Obiskovali in obdarili bodo jubilante, ki so dopolnili 80, 90 in 95 let. Za novoletno božične praznike pa bodo obiskali in obdarovali starejše člane nad 85 let in tudi mlajše bolne člane.
Priznanja
Trem zaslužnim članom društva je predsednica Marta Hočevar podelili priznanja, ki so jih prejeli Franc Dolinar, ki je prejel priznanje ZDUS-a, Agata Plahuta - društveno priznanje za dolgoletno pomoč pri delovanju društva in Vinko Janežič, zahvala za dolgoletno vodenje balinarske in namiznoteniške sekcije.
Kulturni program
Pripravili so tudi krajši kulturni program, kjer sta nastopila z recitacijami Ivanka Vertnik in Štefan Močnik, s pesmimi pa Anica Rehberger in Francka Rozman ter Anica Sirc, Majda Novak in Lovro Plevel.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 09.03.2024
Znanstveni simpozij ob 200-letnici rojstva Simona Robiča v Cerkljah
Število fotografij: 9
Znanstveni simpozij ob 200-letnici rojstva Simona Robiča v Cerkljah
Cerklje na Gorenjskem- V polni dvorani Jožefa Kvasa v Cerkljah na Gorenjskem je v sredo. 28.februarja potekal simpozij o duhovniku, botaniku, geologu, etnomologu, malakologu, jamarju speleologu in naravoslovcu Simonu Robiču. Da vse povedano o njem na tem simpoziju ne bo šlo v pozabo pa bo poskrbel zbornik, ki bo izdan v prihodnjih mesecih.
Simon Robič je bil rojen 11. februarja 1824 v Kranjski Gori, umrl pa je 7. marca 1897 na Šenturški Gori, kjer je kot duhovnik služboval kar 23 let, na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopan. Zato se je predsedniku vaške skupnosti Šenturška Gora in ključarju pri Sv. Urhu Davidu Rupniku lani porodila ideja, da 200-letnico njegovega rojstva obeležimo z znanstvenim simpozijem, ki bi predstavil življenje in delo Simona Robiča, tako na področju duhovništva, kot naravoslovja, kjer je pustil še precej večji pečat, tudi v mednarodnem merilu. Pri tem so zraven stopili marljivi domačini in domači župnik ter skupaj pripravili simpozij, ki bo še odmeval. Med gosti na simpoziju je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj.
Ob vhodu v dvorano je obiskovalce, zbralo se jih je preko 150, pozdravil Hrošček Simon, maskota občine Domžale, ki je ime dobil po Simonu Robiču, podobo pa po hrošču, ki ga je Robič odkril v jami blizu Doba pri Domžalah.
V simpozij nas je popeljala moderatorka Ana Jagodic Dolžan, ob uvodnih pozdravih župnijskega upravitelja župnije Cerklje Martina Lebana in organizatorja simpozija Davida Rupnika so nam zapeli tudi pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom prof. Neže Križnar Ristič.
Prvi predavatelj izr. prof. dr. Janez Mlinar s Filozofske fakultete UL, sicer tudi Robičev rojak iz Kranjske Gore, je predstavil njegovo rodbino, Robičeve začetke šolanja v Kranjski Gori ter njegovo udejstvovanje v Zgornjesavski dolini.
Robičev prvi poklic, duhovništvo, je predstavil doc. dr. Miha Šimac s Teološke fakultete UL. Izvedeli smo, da je bil Robič pokončen duhovnik, ki ni ovinkaril z besedami in dejanji. Služboval je v veliko župnijah, najdlje pa na Šenturški Gori.
In ta leta njegovega življenja nam je podrobno opisala prof. Daniela Močnik, predsednica Kulturnega kluba Liberius Cerklje. Robič je poleg duhovniške službe odigral pomembno vlogo pri ustanovitvi šole na Šenturški Gori. Z Robičem so se pod mentorstvom učiteljice Brede Žargaj spoznali tudi učenci OŠ Davorina Jenka, ki so nam povedali svoje vtise o njem, Robičevo pot na planino Dolge njive pa je opisal član Kulturnega društva Davorina Jenka Pod stražo.
V drugem sklopu simpozija smo spoznali naravoslovna področja, s katerimi se je Robič ukvarjal in pomembnost njegovih odkritij ter zbirk. Veliko njegovih najdb izhaja prav iz Kamniško-Cerkljanskega področja. Mag. Matija Križnar, Tea Knapič, Mojca Jernejc Kodrič in Špela Pungaršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter doc. dr. Simona Strgulc Krajšek iz Biotehniške fakultete UL so predstavili Robičeve zbirke fosilov, žuželk, mehkužcev, tudi vretenčarjev ter rastlin, gliv in mahov. Obseg zbirk in število primerkov je neverjetno. Poleg tega je Robič vse zbrano tudi izredno skrbno označil z imeni, opisom in krajem kjer je primerek našel. Kar nekaj vrst je Robič odkril prvi in nekatere so tudi poimenovane po njem. Največ njegovih zbirk je ohranjenih v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Med posameznimi sklopi je za glasbeni predah poskrbel Šenturški oktet pod vodstvom Braneta Jagodica s slovenskimi domovinskimi pesmimi. Pred zaključkom nam je Aleš Stražar predstavil še Društvo za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal, v kulinaričen zaključek večera, za katerega je poskrbelo gostinstvo Jezeršek pod vodstvom chefa Luke Jezerška pa nas je popeljala dr. Katja Rebolj, ki se ukvarja z nabiralništvom in sodeluje s kuharskimi mojstri pri pripravi jedi iz številnih divjih rastlin.
Za prijetno presenečenje so poskrbeli njegovi daljni sorodniki, ki so nepričakovano prišli na simpozij in prinesli s sabo njegova očala, knjigo in fotografije, ki so jih podedovali od prednikov. Poleg njih se je simpozija udeležil tudi Frančišek Stare iz Žabnice, ki je dolga leta vodil v Šmartinu pri Kranju naravoslovni krožek, kjer so za delo in usmeritve črpali iz zbirk in odkritij Simona Robiča.
Vsekakor je bil Simon Robič pomembna osebnost 19. stoletja, žal danes premalo prepoznan, tako v rodni Kranjski Gori, kot tudi v drugih krajih, kjer je služboval kot duhovnik in raziskoval naravno dediščino. Da vse povedano o njem na tem simpoziju ne bo šlo v pozabo pa bo poskrbel zbornik, ki bo izdan v prihodnjih mesecih. Vsi pa smo povabljeni, da se ga spomnimo tudi ob obisku Železne jame pri Domžalah, Prirodoslovnega muzeja ali ob njegovih obeležjih v Kranjski Gori in na Šenturški Gori.
Foto in besedilo Janez Kuhar, Cerklje 29.2.2024
V Adergasu predstavili knjigo Janez Čebulj: misijonar, pesnik in popotnik
Število fotografij: 10
V Adergasu predstavili knjigo Janez Čebulj: misijonar, pesnik in popotnik
V soboto, 24. februarja sta Kulturno umetniško društvo Pod lipo Adergas in Občina Cerklje na Gorenjskem sta v dvorani kulturnega doma v Adergasu pripravila predstavitev nove knjige Janez Čebulj, misijonar iz Virja- misijonar, pesnik in popotnik, avtorjev Barbare Rezar Grilc in dr. Marka Freliha. Ob predstavitvi nove knjige so pripravili tudi bogat kulturni program, ki so ga glasbeno in z recitacijami popestrili člani domačega Kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas, program pa je povezovala in zanj napisala scenarij Angelca Maček. Predstavitve sta se udeležila tudi župan Občine Cerklje Franc Čebulj s soprogo in velesovski župnik Slavko Kalan.
Na začetku slovesnosti so člani Mešanega cerkvenega pevskega zbora župnije Velesovo pod vodstvom dirigenta Daneta Selana zapeli nekaj pesmi, med njimi Novomašnik bod pozdravljen in Zgodnja Danica.
Življenje in delo Janeza Čebulja, misijonarja, pesnika in popotnika je v polni dvorani predstavila avtorica Barbara Rezar Grilc. Janez Čebulj se je rodil leta 1832 v Adergasu, kjer še danes živi Viršekova družina. Bil je najmlajši izmed osmih otrok očeta Martina in matere Uršule, rojene Globočnik, po domače Vahtarjeve s Poženika. Že v rani mladosti je kazal izredno nadarjenost. S pomočjo strica Jožefa Globočnika, duhovnika in gimnazijskega kateheta v Ljubljani, je Virškov Janezek postal študent. Osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto je zaključil z odliko. Študij teologije je zaključil novembra 1855.leta, posvetil pa ga je knezoškof Alojz Alojzij Wolf, istega leta je mel novo mašo v domači Velesovski cerkvi. Prvo kaplansko službo je Janez Čebulj sprejel v Poljanah nad Škofjo loko in kot odličen govornik kasneje še v Kranju.
Že kot bogoslovec se je srečal z Baragom, ki ga je zvabil k sebi v misijone, je misijonsko delo med ameriškimi staroselci začel leta 1831, dvajset let kasneje je bil imenovan za škofa. Leta 1859 je odpotoval v Ameriko. Tam si je pridobil izreden ugled in zaupanje Indijancev. Avgusta 1859. leta se je Čebulj odpravil na dolgo pot v Ameriko v misijon. Misijonsko delo je prišel opravljati med Očipvejce, staroselsko indijsko ljudstvo. Bil je človek mnogih talentov. Imel je izreden posluh za jezike. Naučil se je francosko, angleško, indijansko, od tega pet narečij. Govoril je tudi nemško latinsko, grško, pet slovanskih jezikov in arabsko. Imel je tudi posluh za glasbo, ustanavljal je pevske bore po župnijah. Celo prepeval je v njihovem jeziku. Bil je pravi poliglot. Čebulj je bil znan tudi po svojih gradbenih podvigih. Leta 1873 se je vrnil prvič v domovino, pojavljati pa so se začele zdravstvene težave. Umrl je 3. avgusta 1898 leta. Pokopan je v Ameriki v mestu St. Ignacij
Barbara Rezar Grilc se je zahvalila za vso pomoč županu Občine Cerklje Francu Čebulju, Kustosu in soavtorju dr. Marku Frelihu, Janezu Ribnikarju, ki je prispeval fotografije in zemljevide za knjigo, velesovskemu župniku Slavku Kalanu, Angelci Maček, pobudnici projekta ter za pripravo scenarija prireditve in drugim sodelavcem, ki so prispevali k nastanku knjige. Zahvalila se je tudi Silvu Sircu, častnemu občanu Občine Cerklje, ki je bil prvi, ki je raziskoval življenje in delo Janeza Čebulja. Župan Občine Cerklje Franc Čebulj se je ob koncu predstavitve zahvalil za lep pregled zgodovine našega rojaka oziroma občana. Želi si, da bi se iz zgodovine učili. Kot je povedala Barbara, je predgovor napisal Čebuljev daljni sorodnik, župan Franc Čebulj. Velesovski župnik Slavko Kalan pa se je zahvalil za izjemno delo Barbari Rezar Grilc o Janezu Čebulju. Besedilo: Janez KUHAR, foto: Janez Kuhar, Janez Ribnikar, Cerklje, 25.2.2024
Spominska slovesnost ob 200 letnici rojstva Simona Robiča na Šenturški Gori
Število fotografij: 9
Spominska slovesnost ob 200 letnici rojstva Simona Robiča na Šenturški Gori
V nedeljo, 11. februarja je bila sveta maša in spominska slovesnost ob 200 letnici rojstva naravoslovca in duhovnika Simona Robiča na Šenturški Gori. V evropskem prostoru uveljavljen znanstvenik, doma iz Kranjske Gore, je bil četrt stoletja župnik na Šenturški Gori in je med drugim zaslužen za postavitev tamkajšnje šole. Simon Robič je bil rojen 11. februarja 1824 v Kranjski Gori, umrl je 7. marca 1897 na Šenturški Gori, kjer je tudi pokopan. Cerkev je bila polna vernikov od blizu in daleč.
Slovesno sveto mašo za pokojnega župnika Simona Robiča je imel cerkljanski duhovni upravitelj Martin Leban. Pri bogoslužju je zelo lepo prepeval Mešani cerkveni pevski zbor Simon Robič iz Šenturške Gore, ki ga vodi Branko Jagodic, na orgle pa je pevce spremljal Patrik Jagodic.
Po končani sveti maši so zaradi dežja krajšo spominsko slovesnost pripravili v podružnični cerkvi sv. Urha, kjer je zapel nekaj domoljubnih pesmi Šenturški oktet pod vodstvom Brankota Jagodica, župnik Martin Leban pa je na kratko orisal delo in življenje Simona Robiča, človeka številnih talentov, ki je nato na koncu slovesnosti na grobu župnika Robiča, ki je pokopan na Šenturški Gori, opravil molitev za pokojnega. Pred tem sta spregovorila predsednik vaške skupnosti Šenturška Gora David Rupnik in predstavnik Jamarskega društva Simon Robič Domžale Aleš Stražar, ki je na grob položil šopek rdečih nageljnov.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 12.2.2024
V Adergasu predstavili novo knjigo Ivana Sivca - Vse generalove skrivnosti
Število fotografij: 10
Na pragu velikega odkritja
Kulturno umetniško društvo Pod lipo Adergas je v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem in Zavodom za turizem Cerklje na predvečer slovenskega kulturnega praznika v sredo, 7. februarja pripravilo proslavo v polni dvorani Kulturnega doma v Adergasu ter predstavilo novo, 183. knjigo pisatelja Ivana Sivca Vse generalove skrivnosti. Pisatelj Ivan Sivec je v zelo zanimivi knjigi razkril, da se ob ugotovitvi slovenskih generalov zgodovina generalov na novo piše ter dejal »Smo na pragu velikega odkritja.«
Jernej Basaj je bil prvi slovenski general, rojen 1719.leta v Vopovljah. Predstavitev nove knjige Vse generalove skrivnosti je povezovala Angelca Maček, kulturni program so glasbeno in z recitacijami popestrili člani domačega Kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas.
Na začetku slovesnosti so člani Kulturno umetniškega društva Pod Lipo Adergas recitirali več Prešernovih pesmi, zapeli Zdravljico, Vesna Sirc je zaigrala na citrah Venček slovenskih narodnih pesmi, Petra Maček pa je zapela pesem Kaj ti je deklica.
Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med drugimi župan Občine Cerklje Franc Čebulj, podžupan Miha Zevnik, sorodnika generala Iztok in Blaž Basaj iz Suhe pri Predosljah, ki sta izdelala tudi družinsko drevo ter sta sorodnika osem rodov nazaj, velesovski župnik Slavko Kalan in priznani čebelar Tone Koželj iz Šmarja Sap. Kot je povedal Koželj, je kapela Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu in je edinstveni spomenik slovenskega čebelarstva, kot spomin na znamenito in zaslužno osebnost. V kapeli pred glavnim oltarjem pa je grobnica Petra Pavla Glavarja. V tem kraju je polno zaživel s svojimi čebelami, leta 1871 pa je tu ustanovil prvo čebelarsko-vrtnarsko šolo v Sloveniji. Oba sta umrla v razmaku 14 dni, januarja pred 240 leti.
Ivan Sivec je najbolj plodovit slovenski pisatelj
Ivan Sivec, je najbolj plodovit slovenski pisatelj, pesnik in etnolog. Napisal je največ leposlovnih knjig ter ustvaril tudi več kot tri tisoč besedil za narodno-zabavno, zabavno in zborovsko glasbo. Kot magister etnoloških znanosti je kot prvi v Evropi znanstveno opredelil domačo popularno glasbo. Ivan Sivec
Natisnjenih je bilo več kot 370.000 izvodov Sivčevih knjig. Petnajst knjig je bilo ponatisnjenih, več del dramatiziranih, več kot sto knjig je izdanih v elektronski obliki, dobrih petdeset v slušni, nekaj tudi v brajlici. Vsako leto si bralci v slovenskih splošnih knjižnicah izposodijo okoli 40.000 Sivčevih knjig. Več njegovih knjig je prevedenih v nemščino, angleščino in italijanščino.
Leta 2019 je prejel iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja visoko državno odlikovanje: red za zasluge za slovenski narod za ‘izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest.
Knjiga Vse generalove skrivnosti
V knjigi Ivan Sivec opisuje razburkano življenje in pretresljivo smrt prvega slovenskega generala Jerneja Basaja, rojenega v Vopovljah leta 1719.leta, občina Cerklje na Gorenjskem.
Sivec je napisal tudi knjigo o Petru Pavlu Glavarju, je bil Glavar ves čas povezan z Basajem. Pri Basajevih v Vopovljah je umrla majhna punčka, so nato Petra Pavla Glavarja dali v rejo v Vopovlje, ki pa se je takoj močno navezal na domačega fanta in sta bila prijatelja vse življenje. Jernej Basaj se je odločil, da bo postal vojak, ki je na koncu prišel do generala, ki je bil takrat velik slovenski ponos. Do sedaj smo vedno govorili o slovenskem generalu Rudolfu Maistru, ki je živel več kot 150 let kasneje kot Basaj, ki se je rodil leta 1719 v Vopovljah. Letos bo minilo 240 let od njegove smrti. Basaj je bil eden izmed tistih, ki je sodeloval predvsem v Vojni krajini, kjer je bilo največ vojakov Slovencev, Hrvatov in Madžarov. Na vzhodnih frontah in v Benečiji je sodeloval v enajstih bitkah in vedno je zmagoval.
Pisatelj Ivan Sivec s pomočjo dveh pomembnih slovenskih zgodovinarjev doc. dr. Miha Štimca in dr. Rajmunda Lamprehta v obliki biografskega romana do podrobnosti razkriva doslej neznanega a izjemno pomembnega slovenskega junaka Jerneja Basaja in prvega slovenskega generala. O njem je bilo do izida tega romana napisanega le nekaj vrstic. S pomočjo doktorjev znanosti in lastnega Sivčevega odkrivanja preteklosti Sivec pred nas razgrne njegovo trnovo pot vse od kmečkega fantiča do vzpona na mesto generala v Vojni krajini.
Roman je pripet na izjemno živahno vojaško ozadje osemnajstega stoletja. Prepleta pa se tudi z Basajevo osebno zgodbo, ki se razteza od prve nepremišljene ljubezni do fantovskega življenja, od vojaka začetnika do ženitve in smrti v objemu svojega pobratima Petra Pavla Glavarja
Božično - novoletna prireditev na Sp. Brniku - Poslovili smo se od leta 2023
Število fotografij: 4
Božično - novoletna prireditev na Sp. Brniku - Poslovili smo se od leta 2023
Z Božično-novoletno prireditvijo smo se otroci in mladinci iz Sp. Brnika in Vopovelj, člani KUD Krvavec Sp. Brnik, poslovili od preteklega leta.
Praznično vzdušje so pričarali mladi glasbeniki na flavti, klaviaturah, trobenti in klarinetu, še posebej pa so nastopajoči navdušili z ubranim petjem .
Med glasbenimi točkami smo uprizorili priložnostni igrici Časopis in koledar in Veliki paket. S skečem Vesela šola pa so poskrbeli za nasmejane obraze obiskovalcev.
Veseli smo bili polne dvorane obiskovalcev in njihovega aplavza, ki nam je pokazal, da jim je naš nastop všeč in da cenijo vloženi trud.
Lepo je, da nas pridejo na vsako našo predstavo spodbujati, kar nam daje veselje za pripravo novih prireditev.
Leto 2023 je bilo za društvo kar uspešno, saj smo pripravili štiri prireditve in sicer v marcu Poklon kulturi in naši vasi ter prireditev za materinski dan.
V začetku decembra smo skupaj s Kulturnim klubom Liberius Cerklje pripravili Ta veseli dan kulture, na predzadnji dan lanskega leta pa smo pripravili Božično-novoletno prireditev,
Večer smo zaključili z voščilom za srečo v novem letu ter skromno obdaritvijo obiskovalcev - mandarino za zdravje in čokoladnimi bonboni za posladek. Sestavila: Štefanija Luskovec, Predsednica KUD Krvavec Sp. Brnik, foto: David Luskovec.
Helena je jaslice na Viševci postavila v znak zahvale
Število fotografij: 5
Helena je jaslice na Viševci postavila v znak zahvale
Helena Rode je jaslice na Viševci, na Udamovčevi kmetiji postavila v zahvalo, da se je kljub velikim težavam na kmetiji, kjer deževje, plazovi in vetrolom 4. avgusta niso prizanesli tudi njihovi Udamovčevi kmetiji, postavila jaslice v 14 dneh do svetega večera, kar na 125 kvadratnih metrih, največje do sedaj. Na ogled bodo do svečnice.
Helena Rode, se je pred poroko pisala Sodnik, je postavila jaslice v 14 dneh, ker preje ni bilo časa zaradi sanacije zemljišč na tej hribovski kmetiji na Viševci. Veliko je bilo podrtega drevja, na poti do kmetije že ob vetrolomu, potem pa so svoje naredile še avgustovske poplave potoka Doblič in več zemeljskih plazov. Doblič, severni pritok reke Pšate izvira nad vasico Sidraž pri Šenturški Gori. Voda v Dobliču je bila visoka okoli štiri metre in široka do dvanajst metrov. Podivjani potok, besneča vodna pošast, je odnesla most do njihove domačije v dolini, odtrgal dobršen del asfaltiranega cestišča, višje sprožilo pa se je udi nekaj zemeljskih plazov, tudi na cesto do Viševce.
Helena ni imela možnosti, da bi nakrmila 14 glav živine v hlevu. Zato je neizmerno hvaležna vsem, ki so ji v tistih trenutkih pomagali in podarili seno, ki jih ni bilo malo. Vsem se iskreno zahvaljuje. Noč na 4. avgust je Helena sama preživela na kmetiji na Viševci. Začelo se je dogajati okoli ene ure čez polnoč. Kmalu zatem je začela zemlja drseti v dolino. Zjutraj je videla, da je odrezana od sveta. Ni mogla verjeti, kar je bilo še, ko je zvečer mirno legla k počitku. Štiri dni je živela sama na kmetiji, na kateri se je rodila.. Z možem Cirilom imata v Šmarci še eno kmetijo.
Časa je je bilo od vetroloma do avgustovskih poplav zelo malo, zato ni bilo možno v tem času zaradi razmočenih tal počistiti podrtega drevja. Na pomoč so priskočili takoj, ko je delno odtekla deroča voda. Zelo je bila vesela v tistem trenutku vse pomoči gasilcev iz Zaloga in Cerkelj, kot tudi župana Franca Čebulja in Metoda Kroparja iz občine Cerklje, kot tudi številnih ljudi, prijateljev in krajanov, ki so ji takoj priskočili na pomoč, čeprav so s tem ogrožali tudi sebe.
Prvi so ji prinesli hrano gasilci iz Zaloga, kmalu za njimi pa v košu za listje brat Jože. Hvaležna je vsem, tudi domačiji Pr Prenarju in vsem znancem in prijateljem od blizu in daleč. Njeni domači v Šmarci pri Kamniku so bili vseskozi zaskrbljeni, kako bo s pomočjo. Tudi elektrike ni bilo. Prekinjen je bil tudi vodovod do Viševce.
Domači so jo obiskali po dobrih treh dneh ob pomoči gasilcev iz Zaloga, ki so jih pripeljali na Viševco s štiri kolesniki ter ji prinesli hrano in oprana oblačila. Helena je ob poplavah naredila veliko del za ohranjanje vasi in hribovske kmetije, ki ji veliko pomeni, ker je bil to njen rojstni kraj in si zasluži pohvalo.
Kljub razdejanju in dolgotrajnejšemu odpravljanju posledic, je Helena je zbrala še toliko moči, da je v znak zahvale vsem, ki so ji pomagali ob poplavah, postavila še večje jaslice. Do njene kmetije zdaj vodita nov most in cesta, ki jo je po poplavah še trikrat zasul plaz, zato je hvaležna Metodu Kroparju iz cerkljanske občine, da je pot spet odprta. Njena mama, ki je bolna, tisti usodni dan ni bila doma na Viševci. Boji se za svojo mamo, ki je dopolnila 80 let.
Vsi se sprašujejo, od kod črpa toliko moči in energije za postavitev tako lepih jaslic, ki jih krasi okoli 600 metrov lučk. Letos se je odločila za nakup večjih figuric Svete družine in pastirja, sama je izdelala nov čebelnjak, poskrbela za tekočo vodo in bazen, v katerem plavajo žive ribice ter račke. Vetrolom pa je poškodoval tudi več figuric, ki pa ji je uspelo popraviti, vse poti na jaslicah pa je zalila voda.
Obiskovalcev Heleninih jaslic na Viševci je veliko iz vse Slovenije, 2. januarja jih je bilo 300! Prišli so tudi pevci cerkvenega pevskega zbora, ki jih je pripeljala Ukačeva Anica iz Šmartnega. Prvič pa so si jaslice ogledali tudi stanovalci Doma Taber iz Šmartnega pri Cerkljah. Za postavitev jaslic je prejela številne pohvale, ki so tudi zapisane v posebni knjigi. Za obiskovalce je že zjutraj pekla flancate, ponudila pa je tudi zeliščni čaj in bombone.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje 14.1.2024
Srečanje župana z duhovniki
Število fotografij: 1
Župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je v torek, 9. januarja na tradicionalnem ponovoletnem srečanju na Občini Cerklje na Gorenjskem sprejel duhovnike župnij Velesovo in Cerklje, ki delujejo na območju občine Cerklje na Gorenjskem. Tradicionalno srečanje z duhovniki je vsako leto priložnost za pogovor o sodelovanju in skupnem cilju – ljudem v cerkljanski občini zagotavljati čim bolj kakovostno življenje. Potem je besedo prepustil gostom, saj je bilo srečanje prijetna priložnost za pogovor in vprašanja. Izmenjali so si mnenja ter predstavili predloge za sodelovanje in načrte za prihodnje. Srečanja so se udeležili župnika Slavko Kalan (župnija Velesovo) in župnijski upravitelj iz Cerkelj Martin Leban ter kaplan v Cerkljah in Šenčurju Janez Potisk ter prelat Stanislav Zidar (Lahovče). Prisotnost pa sta opravičila duhovna pomočnika Marko Čižman (Zalog) in Lucijan Potočnik (Spodnji Brnik). Župan Franc Čebulj se je zahvalil duhovnikom za njihovo pastoralno poslanstvo in dobro sodelovanje, jim predstavil razvoj občine in projekte v letošnjem letu, ko bo sicer občina za ohranjanje kulturne dediščine namenila 50.000 evrov. Županu sta se za sprejem, razumevanje in podporo ter dobro medsebojno sodelovanje zahvalila cerkljanski župnik Martin Leban in velesovski župnik Slavko Kalan ter mu ob tem zaželela dobro in uspešno sodelovanje z občino tudi v prihodnje.
Srečanje župana z duhovniki
Tradicionalnega srečanja so se udeležili (od leve proti desni) Cerkljansko-šenčurski kaplan Janez Potisek, Slavko Kalan (Župnija Velesovo), župan Cerkelj Franc Čebulj, župnijski upravitelj Martin Leban (Župnija Cerklje) in prelat Stanislav Zidar (Lahovče).
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 9.1.2024
Na slovesnosti v Poženiku sodelovala več kot polovica vaščanov
Število fotografij: 12
Vaška skupnost Poženik je v petek, 29. decembra pripravila, slovesnost ob zaključku končanih del, kar se nanaša na celotno infrastrukturo. Kot je povedala uvodoma Silva Dolinar, članica vaškega odbora in občinska svetnica, ki je vodila program, se kot občani Poženika s spoštovanjem najlepše zahvaljujemo Občini Cerklje in županu Francu Čebulju za vsa opravljena dela na infrastrukturi v naši vaški skupnosti v zadnjih desetih letih. Slovesnost je potekala pred Domom krajanov VŠ Poženik. Župan občine Cerklje Franc Čebulj se je uvodoma zahvalil vaški skupnosti Poženik, ki jo uspešno vodi Matija Koritnik, za vsa opravljena dela, ki so se izvajala v Poženiku zadnjih desetih letih. Tudi v Poženiku so veliko škode povzročile lanske avgustovske poplave.
V celoti je bila obnovljena javna razsvetljava, preplastili so ceste po končani izvedbi krvavškega vodovoda, sekundarnega voda, zgradili kanalizacijo in vso ostalo infrastrukturo, tudi elektrifikacijo. Kot je povedal župan Franc Čebulj, so ostala za letošnje leto še nekatera dela, kot so preplastitev ceste Za vasjo ob potoku Pšata, postaviti bo potrebno ograjo ob potoku. Vseh planiranih del niso mogli izvesti zaradi slabega vremena.
Župan Čebulj je poudaril, da so poplave lani v začetku avgusta v Občini Cerklje povzročile veliko škode. Potrebno bo med drugim sanirati dvorano Kulturnega hrama Ignacija Borštnika in Športno dvorano v Cerkljah ter urediti več krajših odsekov cest, poškodovanih v poplavah. Še vedno ostaja v občini za popravilo nekaj mostov, hujše padavine pa so 27. oktobra ponovno poplavile in poškodovale cesto proti Vrhovju. Opravili pa so večja dela pri čiščenju in poglobitvi potokov, kjer je bilo na določenih odsekih nujno potrebno. Zgradili so nov most Pod Jenkovo lipo v Dvorjah čez potok Reka. Župan Čebulj se je zahvalil Silvi Dolinar za organizacijo slovesnosti, kjer je sodelovala skoraj več kot polovica – sto krajanov. Slovesnosti pa so se udeležili tudi občinski svetniki in člani Vaške skupnosti Poženik.
Vsa obnovljena dela je blagoslovil cerkljanski župnijski upravitelj Martin Leban. Pripravili pa so tudi bogat kulturni program, kjer je sodelovalo veliko število domačinov. Kot je povedala Silva Dolinar je v Poženiku več dejavnosti, ki povezujejo občane. Omeniti velja glasbo, kjer je doma več glasbenih skupin, veliko občanov igra na različne glasbene instrumente, povezuje jih šport, med drugim smučanje, v vasi pa so zelo delavni v Kulturnem društvu Pod stražo Poženik, kjer sodelujejo od najmlajših do najstarejših krajanov, kjer uspešno delujejo v dramski, pevski, glasbeni in recitatorski skupini. Predstavili so se številni mladi glasbeniki in otroški zbor, trio kitarist Jože Teran, citrarka Špela Štular in Mira Gerkman so zapeli pesem Jožeta Terana Moja dolina. Ob gozdni poti iz Poženika na Šenturško Goro so letos pohodniki za božične praznike postavili kar sto jaslic.
Ob zaključku slovesnosti so Poženik v petek, 29. decembra pozno popolne obiskali tudi pevci Komornega moškega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom dirigentke Neže Križnar Ristič, kjer so zapeli splet kolednic. Vsi navzoči so bili ob zaključku slovesnosti povabljeni na pogostitev, kjer ni manjkalo toplih napitkov kot sladic, ki so jih pripravili dekleta in žene iz Poženika. Druženje so nadaljevali ob ognju in s pesmijo.
Besedilo in foto Janez Kuhar 30.12.2023
Tržnica pod Jenkovo lipo dobro obiskana
Število fotografij: 3
Tržnica pod Jenkovo lipo dobro obiskana
Na parkirnem prostoru pred Gostilnico in picerijo Pod Jenkovo lipo v Dvorjah, kjer je stala Jenkova rojstna hiša, v kateri se je 9. novembra 1835. leta rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko, sedaj že nekaj let uspešno organizirajo vsakega enajstega v mesecu tradicionalno in bogato založeno tržnico. Tržni prostor v Dvorjah v veliki meri privablja občane Občine Cerklje na Gorenjskem in številne prebivalce okoliških krajev, ki cenijo zdravo, lokalno pridelano hrano višje kakovosti. Prodajalcem je na voljo 18 stojnic.
Prodajalci so prišli v Dvorje pred božično novoletnimi prazniki iz različnih krajev Slovenije med drugim iz Metlike, Ribnice, Štajerske, Domžal, Kamnika in Zgornje Gorenjske. Kot je povedal Nijaz Skrijelj iz trgovskega podjetja A-605 iz Kamnika, je oblačno, a ne prehladno vreme privabilo na tržnico številne kupce iz cerkljanske in okoliških občin, na kateri so se predstavili in ponudili svoje proizvode in izdelke številnim obiskovalcem.
Tokrat so bili na voljo različno sadje, bučno olje, tekstilni izdelki, oblačila, spodnje perilo, obutev, »suha roba« in suhomesnate izdelke. Po končanem nakupu so si številni obiskovalci v gostilnici Pod Jenkovo lipo privoščili kavico.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 11. 12. 2023
V Adergasu prireditev Pokukajmo v špajzo
Število fotografij: 3
V Adergasu prireditev Pokukajmo v špajzo
V goste so povabili tudi Bvažetovo mamo iz Češnjevka , da je zbranim povedala vse o pridelavi in kisanju zelja. Kot je povedala Bvažetova mama, je začela s pokojnim možem kisati zelje, danes pa mladina pridno nadaljuje njuno delo in so postali veliki pridelovalci kislega zelja. Okusno zelje sta pripravili Francka Čebašek iz Velesovega in njena snaha Jana. Zelje je bilo pripravljeno po receptu stare mame, mlada gospodinja pa je pripravila zelnico, burek z zeljem in torto z zeljem. Manjkali niso niti ajdovi žganci in kruh iz krušne peči. Zelje je v segedin golažu pripravil Marjan Kepic, ob koncu mu je ostala prazna posoda, ker so okusno jed pojedli v celoti. Njegova žena Marinka je oblikovala parkeljne, zelo suhe in menda zato, ker v peklu ni veliko hrane in ne morejo biti debeli. Miklavževe dobrote so se videle na vseh mizah v dvorani. Vsaka gospodinja ima svoj pristop pri pripravi testa in pri oblikovanju figuric. Včasih, kamor segajo spomini , so se teh pečenih izdelkov otroci neizmerno veselili, ker ni bilo takih ponudb kot danes. V peharju, ki je stal na mizi na Miklavževo jutro je bilo jabolko, pečeni parkeljni, nekaj piškotov in rokavice ali nogavice, ki so jih mame doma spletle za otroke. Današnji časi se ne morejo primerjati s takratnimi, veselje otrok ob prejetih dobrotah pa je še vedno prisotno.
Gospodinje so pripravile tudi pečene krvavice, sokove, medico, ajdove žgance in obilo piškotov. Med njimi so bili črni vražički, miklavžki, piškoti okrašeni z barvastimi prelivi, pa tudi ocvirkova potica in rožičevo pecivo. Prijetni vonj domačega kruha se je mešal z okusnimi mesnimi dobrotami. Predstavila se je tudi Mlačeva kmetija, kjer so postregli s številnimi dobrotami, ki jih sami predelujejo in ponujajo v uporabo. Za vsakega se je našlo nekaj in sleherni ob obiskovalcev je bil navdušen nad delom gospodinj in njihovo domiselnostjo. Med obiskovalci prireditve je bil tudi velesovski župnik Slavko Kalan, ki je pohvalil prireditev in tudi Bvažetovo kislo zelje.
Program so popestrili člani domačega kulturnega društva Pod lipo Adergas, odigrali so skeč o kosilu z zeljem, harmonikar Matic je zaigral dve pesmi, spomnili so se tudi na predvečer rojstnega dne velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna . Vsako gospodinjo in njene izdelke je predstavila Angelca Maček in vse navzoče povabila na pokušino in prijetno druženje, za organizacijo in izvedbo prireditve pa je prejela številne pohvale, obiskovalce je popeljala tudi med mize, polne domačih dobrot, največ s kmetij.
Namen razstave in degustacije je bil pokazati mladim, kaj vse so nekdaj babice in mame pripravile za obdaritev pridnih otrok.
Pohvalo vsem sodelujočim, Angelci Maček in predvsem gospodinjam, je izrekel predsednik KUD Pod lipo Adergas Franci Sirc.
Foto Janez Ribnikar
Besedilo Janez Kuhar, Cerklje 5.12.2023
Razstava unikatnih adventnih venčkov navdušila
Število fotografij: 14
Razstava unikatnih adventnih venčkov navdušila
V petek, 1. in soboto, 2. decembra, so bili v Galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah na ogled adventni venčki in drugi unikatni izdelki, prave mojstrovine iz stekla, ki jih je ustvaril Marjan Česen iz Velesovega. Obiskovalce so navdušili tudi adventni svečniki kovaškega mojstra Janeza Globočnika iz Cerkelj, Ivan Kropivnik iz Zgornjega Brnika je postavil na ogled adventna venčka ter glinene jaslice ter čipke klekljarske skupine Lastovke iz Cerkelj. Organizator tradicionalnega Čara adventa in Miklavževega sejma je bil Zavod za turizem Cerklje v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem.
Kot je povedala direktorica Zavoda za turizem Cerklje Polona Šafner, nas res veseli, da se je po več kot 18 letih, razstavi ponovno pridružil Marjan Česen. Na ogled je postavil svoje izdelke iz stekla, od različnih posod, venčkov in drugih dovršenih steklenih stvaritev. Letos je bilo na ogled dvesto različnih dekoracij – od adventnih venčkov do krožnikov in posod, oblikovanih z uporabo fuzije in dodatki vitraža, ki veljajo za izdelke domače in umetne obrti. V unikatnih izdelkih so obiskovalci našli prikrite čare adventnega in božičnega časa. Pa ne le to. Navdali so jih s toplino in veseljem, ki nam ju prinaša ta čarobni čas. »Z leti so se porajale nove in nove ideje, tako, da sem začel načrtno povezovati posamezno obliko stekla z materialom, ki sem ga našel v naravi. Iz te ljubezni so nastajali nove ideje, nove oblike in novi venčki.«
Oblikovanje stekla je, kot pravi umetnik, njegova prostočasna dejavnost in velika strast. Vsak aranžma je edinstven in vsak govori drugačno zgodbo. Uvod v adventni čas je bil v Galeriji Petrovčeve hiše tudi tokrat v znamenju Česnovih adventnih venčkov in dekoracij, na katere vsako leto čaka več obiskovalcev, ki pridejo iz različnih koncev Slovenije. Tako se je pred leti odločil, da bo vnesel novo svežino z ustvarjanjem inovativnih aranžmajev, in sicer z uporabo naravnih materialov in stekla. Letos je prvič predstavil iz stekla zaščitene kačje pastirje, tudi velikega studenčarja, ki se nahajajo na vodnem, močvirnatem območju občine Cerklje, največ na bajerjih v Češnjevku, Lahovčah in na jezeru na Strmolu. Izdelani so iz stekla in vsak je unikaten in raznobarvni, poudarek je na vijolični in modri barvi. Uporablja tudi vinsko trto in steklenice. Posebno pozornost obiskovalcev pa je pritegnil pogled na narejeno drevo z adventnimi venčki, ki so izdelani v steklenicah, stopljenih v postopkih fuzije.
Na ogled so bili letos adventni venčki krajanov oziroma gospodinj iz vasi pod Krvavcem, ki so izdelani iz različnih materialov, iz gline, blaga, različnih suhih plodov, čipk in zelenja. Venčke so razstavljali Polona Bradeško, Angelca Maček, Urška Vidmar, Unikati Nati, Andreja Gjerkeš Čučnik in firma M 8 iz Praprotne Police. Precejšnje pozornosti pa so bili deležni adventni venčki, ki so jih izdelali v Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah v sodelovanju z otroki Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje. Izmed tridesetih najlepših v Tabru so izbrali tri venčke za razstavo.
V prostorih galerije so bili na ogled tudi klekljani izdelki za božično novoletni čas od venčkov do angelčkov. Vseh je bilo okoli sto. Klekljarice skupine Lastovke, ki združujejo več kot dvajset klekljaric, so štiri prikazale v živo umetnost ustvarjanja slovenske čipke v avli Petrovčeve hiše. Lastovke združujejo klekljarice, ki pridno in urno sučejo kleklje iz Občine Cerklje in iz številnih okoliških krajev. Skupaj klekljajo od septembra leta 2009, takrat je začelo prvih deset članic. Njihova jata danes šteje že 24 lastovk. Nad izvedbo njihovih klekljarskih izdelkov skrbno bedita mentorici Lojzka Mrgole in Zdenka Zajc. Za predstavljeno so bile deležne številnih pohval. Božično drevo v veži Petrovčeve hiše pa so okrasili najmlajši iz cerkljanskega vrtca.
Zaradi slabega in deževnega vremena, je bil zato kulturni program v prostorih Hribarjeve vile. Z glasbo in plesom sta petkov utrip zaokrožila Godba Cerklje in Skupina Cerkljanski gavnarji. V Hribarjevi vili in na cerkljanski osnovni šoli Davorina Jenka pa so pripravili tradicionalni Miklavžev sejem, na katerem je sodelovalo štirinajst ponudnikov, na šoli pa še nekaj več.
Zavod za turizem Cerklje pa pripravlja tudi na Razstavo jaslic v Petrovčevi hiši, ki bo na ogled od srede 20. do sobote, 23. decembra. Vabijo pa vse, ki želijo sodelovati na letošnji razstavi, sporočajo iz TIC-a in da jih pokličete.
Besedilo: Janez Kuhar; Foto: Janez Kuhar in Franci Belšak, Cerklje 3.12.2023
Državni turnir v Sankukai karateju za otroke v Cerkljah
Število fotografij: 9
Domačini, Karate kluba Cerklje osvojili štiri odličja
V športni dvorani v Cerkljah je v soboto, 18. novembra potekal državni turnir v Sankukai karateju za otroke, na katerega se je preko regijskih tekmovanj uvrstilo v 15 kategorijah 122 najboljše uvrščenih tekmovalk in tekmovalcev iz štiriindvajsetih slovenskih Sankukai karate klubov in njihovih sekcij. Državni turnir sta organizirala Sankukai karate zveza Slovenije (SKZS) in Karate klub Cerklje, ki ga vodi Blaž Filipič, njegov pomočnik pa je Maj Ravnikar. Turnir je zelo dobro povezovala Ajda Sokler.
»Za naš klub gostitev državnega tekmovanja v Sankukai karateju pomeni največji organizacijski dogodek letos. Turnir nam je pomagal pri predstavitvi naše dejavnosti širši skupnosti Cerkelj in okolice, iz katere prihajajo tudi otroci, ki trenirajo v našem klubu. Karate klub Cerklje je na tekmovanju zastopalo osem tekmovalk in tekmovalcev, skupaj pa je v proces treninga vključenih okrog petdeset članov. Tokratne uvrstitve naših članov pa je dobra motivacija za nadaljnje delo v klubu « je povedal Blaž Filipič, trener Karate kluba Cerklje.
Državni turnir je s svojim nagovorom odprl podžupan Miha Zevnik. Vsem tekmovalcem in obiskovalcem je zaželel prijetno dobrodošlico v občini Cerklje. »Upam, da se boste v tej dvorani v Cerkljah dobro počutili, predvsem pa borbeno, ker vidim, da že vsi komaj čakamo, da se začne turnir!
Pred pričetkom tekmovanja je zbrane goste in vse ostale obiskovalce, karateiste in sodnike pozdravil predsednik Sankukai karate zveze Slovenije Darko Kotar. »Na turnir so se uvrstili najboljši tekmovalci iz različnih regij in verjamem, da so danes pred nami atraktivne, zanimive borbe, lepe kate in Ippon kumiteje, in da boste gledalci deležni veliko športnih užitkov,« je dejal. Vsem tekmovalcem je zaželel veliko športnega uspeha, morda tudi kanček sreče, v kolikor pa mogoče ta dan komu ne bo šlo najbolje, bo imel še veliko priložnosti za tekmovanja in dokazovanja znanja.
Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah: ippon kumite, športne borbe in kate. Uspešni so bili tudi tekmovalci domačega kluba, v katerem so z doseženim zelo zadovoljni, saj so osvojili vsaj eno odličje v vsaki disciplini.
V športnih borbah sta zmagala tekmovalca iz Cerkelj Lana Mohar Kralj in Lan Lederer. Poleg medalje sta prejela tudi pokala. Ana Kavšek je osvojila drugo mesto v ippon kumite, Georgii Kuvshinov pa je osvojil 3.-4. mesto v športnih borbah.
Kvalifikacije za to tekmovanje so potekale na regijskih tekmah v oktobru 2023. Na tekmovanje pa so se iz Karate kluba Cerklje poleg zgoraj navedenih tekmovalk in tekmovalcev, preko kvalifikacijske tekme za gorenjsko regijo, ki jo sestavlja 5 klubov (KK Domžale, KK Radomlje, KK Center Kamnik, KK Komenda in KK Cerklje), uvrstile še: Eli Kavšek, Tea Močnik, Ana Lavtar in Špela Kavšek.
Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 19.11.2023
Foto: Karate klub Cerklje in Janez Kuhar
Na ogled razstava Ivan Tavčar v Tabru
Število fotografij: 4
Na ogled razstava Ivan Tavčar v Tabru
Sekcija likovnikov pri Društvu upokojencev Cerklje na Gorenjskem, ki jo uspešno vodi Zofka Hacin, je v sredo 15. novembra pripravila svečano otvoritev razstave Ivan Tavčar v Tabru in razstavo slik iz Poljanske doline na temo Cvetje v jeseni. Na ogled je dvanajst likovnih del, kjer je vsak član sekcije naslikal po eno sliko.
Na razstavi pa se predstavljajo tudi cerkljanske klekljarice Lastovke, ki so s svojimi 32 čipkami in klekljanimi izdelki polepšale zimski vrt in bivanje stanovalcev v Domu Taber. Skupaj klekljajo odleta 2009. Nad izvedbo njihovih klekljanih izdelkov skrbno bedita mentorici Lojzka Mrgole in Zdenka Zajc. Klekljana čipka je resnično umetnina, mavrica barv in belina v nitih, ki se prepletajo v nešteto tehnikah. Njihovo delo je prepleteno z ljubeznijo do klekljanja in druženja, kjer ustvarjajo čudovite unikatne izdelke. Razstava bo na ogled v zimskem vrtu v Tabru do konca letošnjega leta.
Ob uradni otvoritvi razstave so v sredo pripravili tudi bogat kulturni program. Za uvod je Polonca Kocjančič zaigrala skladbo Cvetje v jeseni, program pa je pripravila in domiselno vodila Tončka Prdan. Pripoved o Tavčarju je pripravila Silva Česen, odlomek iz Cvetja v jeseni pa je pripravila Marinka Štern. Darinka Kralj, Pavle Stojčev in Jana Tušar so recitirali dela stanovalca Doma Rudija Uršiča. Z ubranim petjem pa so kulturni program popestrili pevci Hiše čez cesto. Vse sodelujoče pa je pozdravila direktorica Doma Taber Martina Martinčič in se zahvalila likovnikom za dolgoletno odlično sodelovanje, pevcem pa za bogat pevski nastop. V zahvalo pa so vsi nastopajoči prejeli cvet gorenjskega nageljna.
Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 17.11.2023
Foto: Nataša Lavtižar
Na jubilejni deseti prireditvi Družina poje v Adergasu prepevalo deset družin
Število fotografij: 8
Kulturno - umetniško društvo Pod lipo Adergas je v petek organiziralo v njihovi nabito polni dvorani jubilejno, deseto prireditev Družina poje.
Z dvema pesmima, ena je bila narodna, druga pa narodno zabavna, je nastopilo deset družin s 50 pevkami in pevci. Družina Maček in sestri Plevel sta sodelovali na vseh desetih dozdajšnjih prireditvah.
V Adergasu s pevskimi večeri že deseto leto ohranjajo bogato ljudsko dediščino, obujajo spomine na življenje prejšnjih rodov, ki je bilo vedno povezano s pesmijo, obenem pa poskrbijo za veselo druženje vaščanov vseh generacij. Korenine ljudskega petja segajo daleč nazaj do naših dedkov in babic, ljudje so si nekoč trdo kmečko življenje lajšali s petjem.
Glasba nas povezuje in združuje
»Vodilo naše prireditve je skrb, da slovenska ljudska pesem ne bi nikoli izumrla, ker je njena vrednost za narod neprecenljiva. Znova se je izkazalo, da nas glasba in pesmi združujejo, zato bomo tovrstne prireditve nadaljevali tudi v prihodnje. S to prireditvijo si v našem kulturnem društvu prizadevamo ohraniti družinsko glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja in s tem prenašati ljudsko petje na mlajše rodove, ali kot radi rečemo »iz roda v rod«. « je ob koncu jubilejne prireditve dejala Angelca Maček, ki je prireditev pripravila in jo z domiselnimi nagovori vodila skupaj z Moniko Ribnikar.
V Adergasu je prepevalo deset družin
Nastopilo je deset družin, skupin in posameznikov, skupaj 50 pevcev, na prav vseh desetih revijah pa sta se predstavili družina Maček in sestri Plevel. Vsaka družina oziroma skupina je zapela dve pesmi, ena izmed njih je bila narodna, druga pa narodno zabavna. Občinstvo v dvorani je z dolgim aplavzom nagradilo vse nastopajoče.
Kot prva so navdušila dekleta iz družine Bašelj, po domače Kodranove iz Velesovega, kjer so z mamo Francko zapele tri vnukinje in snaha Tina. Pri drugi pesmi pa sta peti pomagali še dve sosedovi dekleti. Zapele so Avsenikovo Mi ga pa žingamo in O prijateljstvu, od Čukov
Druga je nastopila družina Logar iz Suhe pri Predosljah, od koder je mami Maja pripeljala hčerki Mašo in Lano. Obe se učita igrati na diatonično harmoniko, pri naslednjem nastopu čez leto ali dve pa bosta dekleti zraven tudi zapeli. Družina Maček je na prireditvah sodelovala vsako leto in je to njihov deseti nastop . Oče Jože in mama Angelca sta zapela v družbi dveh hčera Monike in Petre in treh vnukov Zale, Lovra in Anike. Ob zvokih kitare so zapeli Čez zelene trate in belokranjsko Pobelelo pole. Vsi Mačkovi so aktivni v domačem kulturnem društvu in prispevajo delček svojega prostega časa in dobre volje za uspešno delo v društvu.
Sestri Jelka in Brigita Plevel sta tudi že desetič prepevali na prireditvi. Nekajkrat smo na odru slišali peti tudi brata Štefana, ki zna zapeti veliko zelo starih pesmi s hudomušno vsebino, ki jih ne prepeva nihče več. Sestri radi prepevata vse vrste pesmi, sodelujeta tudi v cerkvenem pevskem zboru, čeprav stopata že čez osemdeseta leta. Jelka je bila s 86 leti najstarejša pevka na jubilejni prireditvi, Brigita pa je prav te dni praznovala 80. rojstni dan. Zapeli sta Srebrno reko in narodno Tam na vrtni gredi. Na klavirju ju je spremljala prof. Damijana Božič Močnik. Družina Rezar je zapela, brez mami Barbare, ki je bila službeno zadržana, z njima pa je bil ati Rok ter s hčerko Angelco in nečakinjo in so zapeli od Čukov Jutri mam zobarja in narodno Na planincah. Iz Praprotne police je prišla družina Rozman. Starša Tone in Angeli sta spremljala hčeri Ksenijo in Saro ter Nežo, ki počasi vstopa v njihovo družino. Zapeli so Žabe in Pozdrav s planin od Čukov.
Najštevilnejša je bila Družina Selan
Najštevilčnejša je bila družina Selan, ki prihaja tudi iz Praprotne police. Oče prof. Dane in mami Ana imata sedem otrok. Dva fanta in pet deklet, samo ena je ostala doma, z njimi pa sta nastopila še dva priženjena. Zapeli so Kje so tiste stezice in Smolarjevo Na travniku.
Iz Adergasa se je predstavila šestčlanska družina Sirc. Očetu Franciju in mami prof. Nancy, so se pridružili trije sinovi Žan, Rudi in Matic, ter hči Vesna. Vsi štirje otroci so glasbeniki, v hiši odmevajo glasovi harmonike, kitare, bas kitare in citer. Mami Nancy je profesorica glasbe, oče Franci pa je predsednik domačega kulturnega društva Pod lipo Adergas in rad prepeva v zborih. Zaigrali in zapeli so Slakovo Vinska trta in Na riti imaš piko.
Zapela je tudi družina Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem. Znanja o petju in igranju na instrumente jim ne manjka, saj so vsi člani godbe v Cerkljah, oče je mojster v orglarski delavnici in skupaj radi prepevajo v različnih pevskih skupinah. Zapeli so Kdo še verjame od Nine Pušlar in So najlepše pesmi že napisane od skupine Hazard. Zadnji, deseti so zapeli člani družine Zarnik iz Šenčurja. Mami Petra in otroka Anika in sin Lovro. Zapeli so narodno Marko skače in Bolho za pomoč.
Skupaj so vsi v dvorani zapeli na besedilo Simona Gregorčiča Zakrivljeno palico v roki
Vsi skupaj, pevci in obiskovalci v dvorani, so na koncu prireditve zapeli pesem na besedilo Simona Gregorčiča Zakrivljeno palico v roki. Vse sodelujoče družine pa so prejele za nastop gajbico z ajdovo moko, dve jabolki, posušene lovorjeve liste in hlebček kruha, otroci pa čokolado.
Franci Sirc predsednik KUD-a Pod lipo Adergas Franci Sirc se je ob zaključku prireditve zahvalil Angelci Maček za organizacijo vseh zelo uspelih desetih prireditev, s šopkom rož.
Besedilo: Janez Kuhar, Cerklje, 12.11.2023
Foto: Janez Ribnikar
Marija Mežek je v Domu Taber praznovala 104. rojstni dan
Število fotografij: 4
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah je v začetku meseca novembra, praznovala stočetrti rojstni dan Marija Mežek, najstarejša stanovalka doma Taber in najstarejša občanka Občine Cerklje na Gorenjskem.
Rodila se je v mesecu novembru 1919 v Kranju, na Primskovem, kjer je preživela otroštvo. Pred osmimi leti, petega oktobra leta 2015, se je Marija odločila priti v Dom Taber, kjer je nadvse zadovoljna z osebjem, ki je prijazno, ustrežljivo in toplo. Kot pravi, je Dom Taber čudovit in na lepem kraju.
Kljub častitljivi starosti še vedno izžareva veliko življenjske energije. Izhaja iz velike družine, imela je pet sester in tri brate. V zakonu so se ji rodili trije otroci hčerka Tatjana in sinova Ljubo in Rajko, Rajko je že pokojni. Marija je bila vodja podružnice za Gorenjsko pri časopisu Dnevnik. V prostem času se je rada ukvarjala z ročnimi deli, veliko pa je tudi pletla za vse otroke. Zelo rada je sodelovala pri dobrodelnih organizacijah. Bila je članica Rdečega Križa in prostovoljna gasilka. Njeno veselje je bilo vrtičkanje, saj je zelo rada preživljala čas v naravi. Na vprašanje, kakšen je njen recept za dolgo življenje, je odgovorila: »Imeti morate veselje do dela in ne sramujte se nobenega dela.«
Marija je stočetrti rojstni dan praznovala v domski sobi skupaj s sorodnikoma sinom Ljubom in hčerko Tatjano, vodstvom doma Taber, čestitki pa sta ji izrekla tudi direktorica doma Taber Martina Martinčič »Želimo, da bi se še naprej dobro počutila v naši sredini. Veliko ji pomenijo poštenje in iskreni medsebojni odnosi«, cerkljanski župan Franc Čebulj pa je dejal »Veseli in ponosni smo, da lahko z vami praznujemo ta častitljivi jubilej. Želim, da bi vam zdravje dobro služilo!« Kot se za tako velik praznik spodobi, je slavljenki pri rezanju rojstnodnevne torte, ki jo je v Domu Taber izdelala vodja kuhinje Biljana Bučič, pomagala Nataša Lavtižar. Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje,11.11.2023
SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV DEKANIJE ŠENČUR OB 860-LETNICI ŽUPNIJE VELESOVO
Število fotografij: 1
Na sončno nedeljo, 22. 10. 2023, se je v Adergasu zbralo okrog 270 pevcev šenčurske dekanije. Pevci so s svojim ubranim in usklajenim petjem dali poseben pečat misijonski nedelji in na edinstven način misijonarili za poslušalce in tudi eden za drugega.
Odziv na povabilo je bil velik, saj je na srečanju nastopilo 15 zborov, ki so prihajali iz Vogelj, Smlednika, Cerkelj na Gorenjskem (družinski, dekliški, fantovski, ženska vokalna skupina in mešani zbor), Kokre, Spodnjega Brnika, Preddvora, Olševka (otroški in mešani zbor), Jezerskega, Šenčurja in Velesovega. Vsak zbor je zapel vsaj eno Marijino pesem in dodal še drugo po svojem izboru. Slišali smo veliko raznolikih skladb: znane slovenske zborovske skladbe, priredbe svetovno znanih skladb, črnskih duhovnih pesmi, skladbe mladih skladateljev, izvedbo skladbe Franca Kimovca Pod strmo Štefanjo goro, ki poje o Velesovski Mariji. V večini nastopajočih zborov so prepevali odrasli in mladostniki, posebna popestritev pa sta bila pevski zasedbi z otroki - družinski pevski zbor župnije Cerklje na Gorenjskem in Otroški pevski zbor Mladi upi Olševek. Srečanje se je zaključilo z mogočnim prepevanjem vseh pevcev pod vodstvom Matica Podobnika in Damijana Močnika, ki so skupaj zapeli S cvetlicami te venčamo in O mati čistega srca.
Ko je izzvenela skupna prošnja k Mariji za njeno varstvo, je sledilo druženje, ki ga je organiziral župnik Slavko Kalan. Njemu ter pobudniku in organizatorju srečanja, velesovskemu organistu Danetu Selanu, ki je poskrbel za brezhibno organizacijo srečanja, gre zahvala, da bo vsem sodelujočim ta dan ostal zapisan globoko v srcu. Spominjali se bomo čudovitih pesmi in odličnih krofov, predvsem pa sproščenega druženja in iskrenega sodelovanja.
Besedilo: Mojca Gabrijel
Foto: Janez Ribnikar in Jože Šenk
Donacija lokalnim društvom ob otvoritvi nove trgovine SPAR v Cerkljah na Gorenjskem
Število fotografij: 4
Donacija lokalnim društvom ob otvoritvi nove trgovine SPAR v Cerkljah na Gorenjskem
Spar Slovenija je v oktobru odprl novo trgovino SPAR v Cerkljah na Gorenjskem in ob tej priložnosti podprl tri lokalne organizacije. Skupno donacijo v višini 3.000 evrov so po glasovanju kupcev razdelili med Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje na Gorenjskem, Osnovno šolo Davorina Jenka ter Družinskim in mladinskim centrom Cerklje.
Sparovi kupci so ob otvoritvi supermarketa SPAR Cerklje na Gorenjskem največ glasov namenili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Cerklje na Gorenjskem, ki bo donacijo v višini 1.500 € namenilo nakupu nove gasilske opreme. Sledila je Osnovna šola Davorina Jenka, ki bo prejetih 1.000 € porabila za potrebe sanacije po poplavah, Družinskemu in mladinskemu centru Cerklje pa je pripadla donacija 500 € za nakup pripomočkov za vodene delavnice.
Z odprtjem prenovljene poslovalnice v Cerkljah na Gorenjskem je Spar tamkajšnjim prebivalcem zagotovil trgovino, ki združuje trajnostne rešitve in elemente moderne gradnje. Trgovina se po novem ponaša s sodobnim sistemom talnega gretja in hlajenja na 100% naravni plin CO2, varčnimi LED žarnicami ter avtomatom Tomra za zbiranje povratne embalaže, s katerim lahko kupci vrnejo prazne steklenice in zaboje ter podprejo krožno gospodarstvo. Spar Slovenija si namreč vselej prizadeva ostati odgovoren partner za družbo in okolje, v katerem deluje, zato je trajnostni vidik postal tako rekoč stalnica pri slehernem projektu ali gradnji.
Dodatne informacije:
Pika Breskvar
Odnosi z javnostmi
e-naslov: pika.breskvar@spar.si
Prevzem novega gasilskega vozila GVM 1 in defibrilatorja
Število fotografij: 10
Na dnevu odprtih vrat v Cerkljah PGD Cerklje, so predstavili gasilska vozila ter opremo, s katero ob različnih neljubih dogodkih priskočijo na pomoč.
Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje, ki ga vodi uspešno Primož Močnik, je v soboto, 21. oktobra pripravilo Dan odprtih vrat, kjer so predstavili gasilska vozila in opremo, prikazali temeljne postopke oživljanja in uporabe defibrilatorja ( AED), možno pa je bilo kupiti in pregledati gasilnike. Zanimiv pa je bil tudi otroški kotiček z napihljivim gasilskim tovornjakom, na ogled pa so bili tudi izdelki z likovnega natečaja GZ Cerklje. Podjetje Vistler Zaščite pa so ponudile vrste protipoplavne zaščite. Izvedli so tudi demonstracijo postavitev protipoplavne pregrade s simulacijo dotekanja vode (fleksibilno protipoplavno zaščito, aluminijaste pregrade,…)
Osrednja slovesnost pa je bila popoldne prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila GVM ter avtomatskega eksternega defibrilatorja. Predsednik PGD Cerklje Primož Močnik je ob prisotnosti številnih gostov in domačinov predstavil novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GMV 1 Renault Trafic, ki je namenjeno za prevoz moštva na intervencije, prevoze mladine. in ostalega članstva na tekmovanja in izobraževanja. Ob prevzemu so izrekli zahvalo tudi Občini Cerklje na Gorenjskem in županu Francu Čebulju, ki je pozdravil vse navzoče, ker se slovesnega prevzema ni mogel udeležiti, ker okreva v domači oskrbi po operaciji. Slovesnosti pa se ni mogel udeležiti tudi poveljnik društva Jan Kožuh zaradi službenih obveznosti, ki pa ima velike zasluge za pridobitev gasilskega vozila. Pred kratkim je Jan Kožuh prejel ob občinskem prazniku posebno pohvalo župana Franca Čebulja.
Predsednik gasilske zveze Cerklje Marjan Luskovec je v nagovoru poudaril, da je to predzadnje vozilo v tem srednjeročnem planu. Novo gasilsko vozilo bodo dobili še gasilci Velesovega ter zaželel veliko srečno prevoženih kilometrov.
Nov difibrilator, ki so ga v soboto dali v uporabo, sta pomagala kupiti Gasilska zveza Cerklje in Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje. Blagoslovil pa ga je cerkljanski župnik Martin Leban, ki je blagoslovil tudi novo gasilsko vozilo GMV1 za prevoz moštva.
Cerkljanske gasilce pa je pozdravil in jim čestital za novo pridobitev predstavnik Gasilske zveze Slovenije Jože Smole. Med drugim je dejal: Lepo je priti v kraj, ki živi za gasilce, še bolj smo lahko ponosni na vaše delo, ki ga vlagate v pomoč krajanom, nam samim in premoženju, ki ga imate. V letošnjih poplavah je sodelovalo okoli 110 tisoč slovenskih gasilcev. Veliko je bilo odrekanja, veliko naših članov si je vzelo proste dneve, da smo lahko pomagali ljudem, ki so bili pomoči potrebni. Zahvalil pa se je še enkrat za delo, ki ga vlagate v gasilsko organizacijo, v vzgojo mladih in osveščanja krajanov pred nesrečami.
Gasilcem se je za vso uspešno delo reševanja zahvalil podžupan Občine Cerklje Miha Zevnik in dodal: "Novi pridobitvi bosta v službi ljudi, s svojim znanjem in izkušnjami vam želim učinkovito in varno uporabo."
Besedilo in foto: Janez Kuhar, 21.10.2023
Na Borštnikovi domačiji je Dane Novak prikazal star običaj peke kruha
Število fotografij: 8
V rojstni hiši Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem je v soboto, 21. oktobra Dane Novak, skrbnik Borštnikove domačije, prikazal star običaj peke belega in črnega kruha ter tudi peko prešc. Dane je želel z medgeneracijsko delavnico predvsem mladim pokazati, kako se peče kruh. Obisk je bil zelo dober.
Sobotni običaj je zaznamoval čase, ko so gorenjske gospodinje pred praznikom vseh svetih, to je pred 1. novembrom, poleg kruha napekle tudi veliko hlebčkov, imenovanih prešce. Tokrat pa je dal v krušno peč tudi ocvirkovko. Da je sobotna medgeneracijska delavnica lepo uspela, gresta zahvali tudi Občini Cerklje na Gorenjskem in Mesariji Kmečki hram.
Sveže pečene hlebčke je Dane podaril tudi obiskovalcem domačije, ki so prišli v Cerklje iz različnih gorenjskih krajev in Ljubljane. Med obiskovalci so bili tudi Slavka Pintar iz Stare Fužine v Bohinju, Marjan Šubic iz Radovljice, sicer član priljubljenega narodno zabavnega ansambla Tria Šubic. Dekleta Špela, Zoja in Barbara pa so v zgornjih prostorih Borštnikove domačije izvedle recital z naslovom Lepa Vida!
V soboto je Dane v stari mentrgi zamesil testo. Pri mešenju testa so mu pomagali tudi obiskovalci, med njimi Pino Tacer in Barbara Boben iz Ljubljane, Špela Šubic iz Radovljice in Nadja Žura iz Zgornjega Brnika. Tokrat je uporabil črno in belo moko, iz kakršne so pekli kruh in prešce nekoč. Ko je testo vzhajalo, je zakuril staro krušno peč, in ko je bila ravno prav segreta, je vanjo dal 11 hlebcev črnega in belega kruha, prešc ter ocvirkovko, ki so se v slabi uri lepo zapekle.
Prejemniki belega kruha-prešc so bili prijetno presenečeni.
Vidko in Nadja Žura z Zgornjega Brnika pa dodala, da sta v njihovi vasi pred več kot petinštiridesetimi leti pekli prešce Urhova mama in Kropivnikova Micka. Nadja pa je še povedala, da so v njeni rojstni vasi Koritnica pri Baški grapi pekli prešce za vso vas v peči pri sosedovih. V soboto pa je Žurova zamesila kruh po receptih, kot so ga pripravili v Baški grapi in se je nekoliko razlikoval od Danetovega recepta.
Marsikateri revni družini so prešce, zbrane ob tem prazniku, pomagale preživeti zimo. Kdor kruh deli, se mu v rokah množi, pa pravi star pregovor.
Kot pravi Dane Novak: » Bilo je še ne nedolgo nazaj, v času moje mladosti, predvsem na kmetih povsem drugače. Kruh se je pekel v vsaki kmečki hiši v krušni peči enkrat tedensko. Krušna peč v kmečki hiši je bila kot tabernakelj v cerkvi. S kruhom se je delalo in ravnalo spoštljivo. Z njim se ni razmetavalo, kar je bilo starega in suhega kruha, so gospodinje porabile kako drugače ali pa ga je pojedla živina. Kdor orje, seje, žanje, mlati in mesi, ta, kruha ne bo metal v smeti. Sam se še spominjam, ko so v okolici Kranja in tudi drugod po Gorenjski še delovali mlini. Pred mlini so se vile doge vrste konjskih vpreg z vozovi, na katerih so pripeljali v mlin več sto kilogramske tovore pšenice, pa tudi ostalih žit, kot je ječmen, rž, ajda ali proso.
Ko pa je pri mojih dobrih petnajstih letih resno zbolela moja mama, sem hočeš nočeš peko prevzel jaz. Še največja umetnost peke kruha v peči je bila pravilna in na pravo temperaturo ogreta peč in uskladitev, da je kruh pravilno vzhajan, ko je ogenj v peči pogorel in je peč pripravljena na vsajanje hlebov.«
Prikazali ročno ribanje zelja
V času, ko je kruh vzhajal in pozneje, ko je bil že v peči, so se posvetili ročnemu ribanju in tlačenju zelja, za kar je bil odgovoren Ivan Kropivnik, gospodinje pa so na štedilniku na drva scvrle slanino-špeh za ocvirke, s katerimi so zabelili ajdove žgance in kislo zelje, ki so ga postregli ob koncu delavnice.
»Žal pa danes taki in podobni običaji tonejo v pozabo. Namesto, da bi ohranjali stare običaje, prevzemamo nove, ki nam jih vsiljuje sodobna zahodna potrošniška miselnost, a s tem se izgublja tudi narodova zavest,« je še kritičen Dane Novak.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, 21.10.2023
Janezu Močniku v poklon
Število fotografij: 4
Janezu Močniku v poklon
Številni znani ljudje so pustili svoj pečat v Cerkljah na Gorenjskem in med njimi je tudi Janez Močnik oziroma Anže, kot so ga imenovali prijatelji. Janeza Močnika sem spoznal ravno po zaslugi Moškega pevskega zbora Janko Kersnik, saj je zanj napisal številne pesmi, jaz pa sem bil z njimi na številnih turnejah. In na nekaterih se je zboru pridružil tudi Janez z ženo Danielo.
Čeprav je mnogo stvaritev napisal za Moški zbor Janko Kersnik, je pisal tudi za druge zbore. Za ustvarjanje ga je navdušil njegov stric dr. France Kimovec. Tako je začel pisati že v času političnega režima tudi cerkvene pesmi, le da se zaradi službovanja kot učitelj ni smel podpisovati s pravim imenom in priimkom, ampak so bili kot avtor navedeni Janez Poljanc, Jacopo Lescani ter Anže ali Ivan Močnik. Zato se ni čuditi, da so ga kasneje mnogi klicali kar Anže. Njegov opus del je obsežen in obsega cerkvene in ljudske pesmi ter priredbe srednjeveških in protestantskih pesmi. Kot skladatelj je Močnik ustvaril preko 2000 skladb, večinoma vokalnih del.
Žal se je prerano poslovil od nas, a nam je vseeno zapustil dragoceno zapuščino. Ob tem mislim na Evropske božične in koledniške ljudske pesmi ter Fantovske pesmi, v katerih se nahajajo ljudske pesmi, ki jih je skupaj s fanti pel še v svoji mladosti. Naj omenim, da pesmi ni prirejal, ampak jih je pisal tako, kot so jih peli. V cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah so se mu v soboto, 7. oktobra, poklonili v spomin s sodelovanjem pri sveti maši pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. Pod taktirko Igorja Velepiča s solistkama Urško Pavli in Marto Zabret so zapeli Maškovo latinsko mašo, ki jo je skladatelj priredil prav za moški zbor s solistkama. Ob praznični slovesnosti Rožnovenske Matere Božje so zapeli tudi nekaj Marijinih pesmi. Na orglah jih je spremljala Damijana Božič Močnik, sveto mašo pa je daroval župnijski upravitelj Martin Leban. Naj ob tem omenim, da so njihove orgle v slabem stanju, kaj slabem, obupnem, in da že zbirajo sredstva za nove. Mogoče pa fantje pripravijo kdaj koncert Anžetovih pesmi z namenom zbiranja sredstev za orgle. Na koncu svete maše je Daniela Močnik izrekla zahvalo pevcem, solistkama ter zborovodji in vsem, ki se kakorkoli spomnijo Anžeta. Po sveti maši so pevci zapeli še nekaj Anžetovih pesmi pred šolo, saj v park zaradi nanesenega mulja po neurju še ni bilo mogoče vstopiti.
Poklonu je prisostvoval tudi podžupan Miha Zevnik s soprogo.
Sledilo je prijetno druženje ob pesmi pod zvezdami ob Jenkovem spominskem vrtičku z obujanjem spominov s turnej, na katerih sta bila skupaj z ženo Danielo. DJD
Besedilo in foto: Drago Juteršek, novinar Družine
Ljubica Pavlovčič v Domu Taber praznovala 101. rojstni dan
Število fotografij: 5
Ljubica Pavlovčič v Domu Taber praznovala 101. rojstni dan
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v začetku oktobra 2023 visok življenjski jubilej, 101 rojstni dan praznovala Ljubica Pavlovčič, tamkajšnja šesta stanovalka, ki je dopolnila sto in eno leto.
Ljubica Pavlovčič se je rodila oktobra 1922. leta v Gradcu pri Litiji, očetu Blažu in mami Amaliji. Med vojno je bila družina izseljena v Srbijo. Gimnazijo je obiskovala v Beogradu. Na to obdobje ima zelo lepe spomine, saj so jo v Beogradu zelo lepo sprejeli. Po vojni se je vrnila v Slovenijo in se zaposlila pri Jugoslovanskih železnicah in sicer v računovodstvu. Po poroki si je ustvarila družino. Z možem sta zelo rada potovala po svetu, še posebej ima lepe spomine na Pariz. Z leti sta se počasi ustalila in potovala največ po Sloveniji.
V službi je spoznala zelo prijetne ljudi, sodelavce, s katerimi ima še danes prijateljske odnose. Zelo rada se je ukvarjala z ročnimi deli, kot sta kvačkanje in štrikanje. Dokler so ji oči dopuščale, je tudi veliko brala. Doma je imela knjižnico z več kot petstotimi knjigami. Poleg knjig pa je bila njena velika ljubezen tudi ples.
Do svojega petindevetdesetega (95) leta je živela povsem samostojno, kasneje pa ji je pomagal sin Igor. Lahko rečemo, da je prava korenina, ki se ne da, kar je dokazala pri starosti šestinosemdeset (86) let, ko se je ubranila napadalcu, ki jo je hotel oropati v Ljubljani.
Slavljenki je na krajši slovesnosti čestitali svojci, v imenu zaposlenih in stanovalcev Doma Taber pa ji je čestitala direktorica Martina Martinčič in ji zaželela zdravja ter dobre volje. V kulturnem programu so sodelovali člani Plesne skupine iz Dravelj, en solo ples je pripadal slavljenki. Kot se za tako priložnost spodobi, je Ljubica Pavlovčič za stoprvi rojstni dan dobila veliko rojstnodnevno torto, ki so jo izdelali v kuhinji Doma Taber ter veliko čestitk ob prazniku.
Besedilo: Janez Kuhar, Slike: Nataša Lavtižar, Cerklje, 5.10.2023
Priznanja in nagrade Junakom Krvavca
Število fotografij: 3
Priznanja in nagrade Junakom Krvavca
Na zaključni prireditvi v Brunarici Sonček na Krvavcu je zadnjo soboto v septembru 2023 potekal zaključek osme celoletne rekreativne akcije »Junaki Krvavca 2022/2023«, na kateri so podelili priznanja in nagrade. Prvi trije uvrščeni med ženskami in moški so prejeli pokale, absolutni zmagovalec pa je bil nagrajen z denarnim zneskom v višini 350€.
Dogodek je bil vrhunec vztrajnosti in predanosti rekreativnih navdušencev, ki so v pretekli sezoni z različnih rekreativnih dejavnosti-smučanje, kolesarjenje in pohodništvo skušali doseči 52 vpisov ali več. Zaključek dogodka se je pričel s skupinskim pohodom po planinski poti, ki se je začel na Ambrožu pod Krvavcem in je potekal preko Pokovškega in planine Osredek vse do Krvavca.
Po prihodu na Krvavec je sledila prijetna pogostitev, ki je bila namenjena ne samo okrepitvi udeležencev, ampak tudi podelitvi priznanj in nazivov. Med kar 76 člani, ki so se udeležili te rekreativne akcije, jih je kar 37 članov prejelo z 52 vpisi ali več, prestižen naziv Junak Krvavca, od tega kar 9 članic.
Najbolj prestižni naziv absolutnega zmagovalca med junaki je že drugo leto zapored pripadel Robiju Jeriču s kar 242 vpisi iz Grada pod Krvavcem. Med moškimi se je na drugo mesto uvrstil 84 letni Lojze Dežman z 200 vpisi iz Ambroža, tretje pa Matjaž Skubic iz Zgornjega Brnika s 182 vzponi. Med ženskami je z 139 vpisi je slavila Danaja Jerič, drugo mesto je osvojila s 100 vpisi Jana Remic, tretje pa je bila Saša Podobnik z 80 vpisi. Namen akcije je gibanje v naravi in vzdrževanje zdravega načina življenja. Na dan je možen samo en vpis.
Nova, že 9. sezona Junaki Krvavca (23/24), se je pričela prav v soboto, ki pa bo trajala do 27.9.2024. Rekreativna akcija nudi enkratno priložnost vsem športnim navdušencem za včlanitev. Vpis novih članov potek v Brunarici Sonček. Z doseženimi 52 vpisi, ki jih dosežete z aktivnostmi, kot so smučanje, kolesarjenje ali pohodništvo, si prislužite prestižen naziv Junak Krvavca.
Vsi člani z nazivom Junaki Krvavca ob zaključku sezone prejmejo posebno spominsko majico kot simbol njihovega dosežka. Prvi trije uvrščeni med ženskami in moški bodo prejeli pokal, absolutni zmagovalec pa je nagrajen z denarnim zneskom v višini 350€. Če ste ljubitelj Krvavca in rekreacije, vas vabijo k včlanitvi v rekreativno akcijo Junaki Krvavca. Ne samo, da boste uživali v rekreaciji v tem čudovitem okolju, ampak se boste tudi družili z enako mislečimi ljudmi, ter se potegovali za prestižne nazive in privlačne nagrade. Pridružite se jim in postanite del te čudovite rekreativne skupnosti.
Besedilo: Janez Kuhar, Foto: Arhiv Brunarice Sonček, Cerklje 5.10.2023
Srečanje generacij, ki imajo korenine na Vrhovnikovi domačiji
Število fotografij: 2
Srečanje generacij, ki imajo korenine na Vrhovnikovi domačiji
Na Vrhovnikovi domačiji na Ravnah, manjši hribovski vasi pod Krvavcem, so se po petih letih drugič srečale generacije sorodnikov, ki imajo korenine na Vrhovnikovi domačiji.
Na Vrhovnikovi kmetiji na Ravnah v občini Cerklje so se drugo soboto v septembru zbrali potomci Franca Vrhovnika, ki je na kmetiji gospodaril v prvi polovici 20. stoletja. Imel je 12 otrok, sedem deklet in pet fantov. Kot je povedal vnuk in soimenjak Franc Vrhovnik, ki nadaljuje tradicijo hribovske kmetije, jih je večina ostala v vaseh pod Krvavcem, družine pa so si ustvarili tudi v Predosljah, na Suhi, Miljah in Vrhniki.
Pred dobrimi petimi leti se je med bratranci in sestričnami rodila zamisel o srečanju. Ugotavljali so, da obiski niso več tako pogosti in da se nekateri, zlasti mlajši, komaj poznajo med seboj. Letošnje srečanje, na katerega je prišlo 120 sorodnikov, je bilo drugo po vrsti, je pripravila organizacijska ekipa pod vodstvom Klemena Logarja. Kot je povedal Klemen so se priprave na srečanje pričele spomladi. Vreme jim je bilo tokrat veliko bolj naklonjeno, kot pred petimi leti, ko sta njihovo druženje krojila dež in veter. Ob začetku so imeli sveto mašo, ki jo je vodil velesovski župnik Slavko Kalan, nato pa kosilo, za katerega je poskrbel gostinec.
Sledilo je sproščeno druženje ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje, in zvokih harmonike, ki je bila v rokah Robija Petača. Najmlajši so se lahko zabavali tudi na napihljivem gradu. Srečanje Vrhovnikovih se je zaključilo zvečer, pred tem pa so »ključ« za organizacijo naslednjega druženja predali Filipu Nastranu iz Trate pri Velesovem.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 1.10.2023
Osma obletnica Doma Taber
Število fotografij: 5
V Domu Taber v Šmartnem pri Cerkljah so v četrtek, 28. septembra 2023 slovesno praznovali osmo obletnico sprejema prvega stanovalca v dom. Po štirih mesecih je bil dom poln in tako je tudi danes.
Slovesnosti so se udeležili član Sveta zavoda Taber Janez Korbar, bivši predsednik Sveta zavoda Anton Kopitar in župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, zaradi nujne zadržanosti pa je opravičila prisotnost predsednica Sveta zavoda Taber Andreja Jerala. Program je domiselno povezovala Maja Kern.
Delo Doma Taber je predstavila direktorica Martina Martinčič. Kot je dejala, je v domu 85 zaposlenih, ki skrbijo za 159 stanovalcev. Še naprej želijo ostati razvojno naravnani. "Glavno poslanstvo Doma Taber je skrb za naše stanovalce ter uporabnike storitev pomoči na domu. Še naprej se bomo trudili po najboljših močeh, da bodo naši stanovalci in uporabniki deležni najboljše možne nege in oskrbe. Pomemben del pri delovanju Doma so tudi prostovoljci, ki z obiski vedno polepšajo dan stanovalcem na različne načine".
Župan Občin Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj se je zahvalil vsem zaposlenim, ki lepo skrbijo za stanovalce doma, stanovalcem pa zaželel čim bolj kakovostno in prijetno bivanje v domu ter aktivno preživljanje časa z željo, da ostanejo še naprej zdravi. Zahvalo pa je izrekel tudi vsem prostovoljcem, ki so postali nepogrešljivi del domskega življenja, za kar so jim nadvse hvaležni. »Dom Taber v Šmartnem uspešno opravlja svoje poslanstvo že osmo leto, vse od uradnega odprtja v letu 2015. Vesel pa sem, da z vodstvom Doma Taber in zaposlenimi uspešno in konstruktivno sodelujemo".
Pripravili so tudi zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovali Domski pevski zbor pod vodstvom Anice Rehberger, ki so zapeli več ljudskih pesmi, tudi ob spremljavi igranja na diatonično harmoniko Srečka Vrtnika, med njimi Slovensko dekle, Slakovo V dolini Tihi in za konec tudi pesem Prelepa je cerkljanska fara. Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so z ubranim petjem navdušili polno jedilnico Doma Taber. Letos pevci praznujejo desetletnico delovanja. Kot pravijo pevci jih povezuje veselje do petja, do ljudske pesmi. Zapeli so pesmi Tam, kjer se čuje pesem, Prav lepo je res na deželi, Jaz pa za eno deklico vem in Kot biser si lepa Tuhinjska dolina. Izdali so tudi domski časopis – Novice iz Tabra. Za stanovalce doma so razrezali torto, ki so jo izdelali v kuhinji Doma Taber.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje 28.9.2023
Razstava Petrovčeva hiša skozi čas 160 let in več
Število fotografij: 4
Razstava Petrovčeva hiša skozi čas 160 let in več
V soboto, 23. septembra je bila na ogled razstava z naslovom »Petrovčeva hiša skozi čas«, ki so jo pripravili člani kluba Liberius pod vodstvom prof. Daniele Močnik skupaj z Zavodom za turizem Cerklje. Tako so tudi letošnji 33. dnevi evropske kulturne dediščine vabili k predstavitvi redkih in dragocenih znanj, spretnosti in poklicev, kar nam je v minimalistični predstavitvi z razstavo Petrovčeva hiša skozi čas uspelo v sodelovanju z Zavodom za turizem Cerklje, Ivanom Kropivnikom v organizaciji Kluba Liberius ter s podporo Občine Cerklje na Gorenjskem. Da je hiša ohranila svojo pristnost in podobo izpred dvesto let, pa je spremljala konzervatorka Mojca Tercelj Otorepec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, organizacijska enota Kranj. V Petrovčevi hiši so uredili krajevno knjižnico in muzejski del, razstavni atelje Likovnega društva Cerklje, ter prostore za Turistično informativni center (TIC), je ob odprtju hiše razmišljal župan Cerkelj Franc Čebulj.
V nagovoru je v soboto prof. Daniela Močnik poudarila, da je razstava tudi poklon občinskemu prazniku, pri čemer pa je izpostavila pomembnost ozaveščanja o redkih veščinah, dragocenih poklicih in kulturni dediščini, vključno z Evropskimi dnevi kulturne dediščine. Osredotočila se je tudi na zgodovino Petrovčeve hiše, življenje v preteklosti ter na izjemne graditelje dediščine v Cerkljah.
Petrovčeva hiša, ki je vpisana v register kulturne dediščine kot spomenik lokalnega pomena, si je s to razstavo zaslužila globok poklon. Razstava je vključevala tudi zbirko osmih izobešank iz Gorenjskega muzeja, ki so bile pripravljene pred več kot desetimi leti ob otvoritvi.
Ivan Kropivnik, mojster različnih veščin in znanj, nas je očaral s svojimi ročno izdelanimi izdelki iz lesa, vključno z ročno izrezljanimi jasicami in cajnami. Poleg tega so si obiskovalci lahko ogledali njegovo impresivno zbirko starinskih predmetov, med njimi so bile starinske laterne, tehtnice, oblče,"cimereka za tesanje lesa," karbitarca za kolo in številne druge zanimivosti iz preteklosti. V prvem nadstropju Petrovčeve hiše pa sta na ogled etnološka in prenovljene arheološka zbirka.
Po kulturno obarvanem ogledu Petrovčeve hiše nas je lokalna turistična vodnica Simona Šunkar vodila še do rojstne hiše Ignacija Borštnika, kjer je Dane Novak pripravil Dan odprtih vrat Borštnikove domačije, kar je bila odlična priložnost, da so si hišo ogledali od blizu in med tem spoznavali življenje, njegove vloge in delo tega velikega umetnika. Navzoče je pozdravil Dane Novak, predsednik Kulturnega društva Ignacija Borštnika in skrbnik Borštnikove domačije, ter obiskovalcem postregel s svežo domačo potico, ki jo je sam spekel. Ogledali so si lahko tudi prenovljene kletne prostore ter si ogledali prenovljene kletne vrata.
Tako prof. Daniela Močnik iz Kluba Liberius kot Dane Novak iz Kulturnega društva Ignacija Borštnika sta bila z obiskom razstave in Dnevom odprtih vrat Borštnikove domačije zadovoljna. Mnenju se je pridružila tudi Polona Šafner v.d. direktorica Zavoda za turizem Cerklje.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 24.9.2023
Slovesno ob prazniku Občine Cerklje na Gorenjskem
Število fotografij: 19
Slovesno ob prazniku Občine Cerklje na Gorenjskem
Občina Cerklje ima občinski praznik 23. septembra od leta 1999 leta dalje, ob obletnici smrti rojaka, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, utemeljitelja slovenskega poklicnega gledališča, tudi filmskega igralca Ignacija Borštnika. Po njem je poimenovan tudi najpomembnejši festival poklicnih gledališč v Sloveniji, Borštnikovo srečanje v Mariboru.
Prvi praznik pred 24-timi leti, ob 80-letnici Borštnikove smrti, je občina zaznamovala z odkritjem njegova doprsnega kipa, kot prvega v spominskem parku v Cerkljah, nedaleč od njegove rojstne hiše. Letošnja osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj je bila ob bogatem kulturnem programu v nedeljo, 24. septembra v župnijski cerkvi Marijine oznanjenja v Adergasu, kajti dvorana Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem, je bila v začetku avgusta vsa poplavljena. Ostala je le velika vlaga in betonske stene, dvorana Borštnikovega hrama pa brez sedežev. V letošnjem poletju je vodna ujma posegla v vsakodnevne tokove po vsej Sloveniji, marsikje jih je trajno spremenila. Posledice je pustila tudi v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. Optimizem zbuja srčnost in solidarnost, ki so ju številni pokazali po katastrofi.
Tokratna osrednja slovesnost ob občinskem prazniku ima čudovito kuliso kulturnega spomenika državnega pomena. Lani spomladi sta nekdanji velesovski samostan s cerkvijo Marijinega oznanjenja, danes župnijsko cerkvijo, dobila ta status in priznanje obenem. Sredi septembra pa so mnogi, tudi danes tukaj prisotni, znova zavihali rokave v kulturni dvorani, med njimi današnji slavnostni govornik, bivši predsednik RS Borut Pahor.
Bogat kulturni program
Prireditev je zelo uspešno vodila Ana Jagodic Dovžan. V bogatem kulturnem programu so sodelovali Godba Cerklje, Folklora Cerklje, Združeni pevski zbor OŠ Davorina Jenka Cerklje in PŠ Zalog pod vodstvom zborovodkinje Irme Močnik, Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom Jožefa Močnika, ki je nadomeščal zborovodkinjo Nežo Križnar Ristič ter člani KUD Pod lipo Adergas in Mira Gerkman iz Dramske skupine Pod Stražo Poženik.
Na slovesnosti številni gostje
Slovesnosti so se udeležili tudi župani petih sosednjih občin in podžupan Kamnika Uroš Pirc, častna občana Občine Cerklje Jožef Močnik in Silvo Sirc, občinska uprava in občinski svetniki, direktorica Doma Taber Šmartno Martina Martinčič, direktorica zavoda za turizem Cerklje, Polona Šafner, ravnatelj Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje mag. Boštjan Mohorič, prelat Stanislav Zidar, župnika Martin Leban in Slavko Kalan.
Pozdravni nagovor župana Franca Čebulja
Župan Franc Čebulj je v pozdravnem govoru pozdravil številne goste in prisotne obiskovalce ter dejal, da je ponosen na vsa dela, ki so jih v 30-letih skupaj uspeli narediti. Zahvalil pa se je tudi župniku Slavku Kalanu, da je bila zaradi dežja lahko prireditev v župnijski cerkvi. »Uspeli smo zgraditi Dom starejših Taber v Šmartnem, Zdravstveni dom v Cerkljah, Športno dvorano, dvorano Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah, Nogometni center v Velesovem in druge objekte. Še enkrat bi se rad zahvalil bivšemu predsedniku RS Borutu Pahorju za pomoč pri čiščenju vsega, kar nam je zalila povodenj in naredila ogromno škode v kulturnem hramu, športni dvorani in osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Zaradi poplav in velike škode pa bo zastalo pri gradnji nekaj večjih projektov, med njimi izgradnja kanalizacije s Krvavca. V letošnjem letu pa smo uspešno zaključili Krvavški vodovod, katerega gradnja je potekala tri leta. Pri gradnji so sodelovale občine Šenčur, Komenda, Vodice, Kranj in Cerklje. Sedaj pa je naša prioriteta, je dejal župan Čebulj: »učilnice v osnovni šoli, kotlovnica in ogrevanje šole, kulturne in športne dvorane. Šest razredov osnovne šole ima pouk izven matične osnovne šole.« Zahvalil se je tudi občinskim svetnicam in svetnikom za soglasno podporo v Občinskem svetu, nagrajencem pa čestital za priznanja in plakete.
Letos je bil slavnostni govornik bivši predsednik RS Borut Pahor
Ob praznovanju je bivši predsednik RS Borut Pahor čestital vsem nagrajencem ter dodal, da ima lepe spomine na obiske v Občini Cerklje na Gorenjskem. To je občina, ki je uspela povezati ljudi. Želim, da bi se tudi v prihodnje veselili novih dosežkov. Letos je podelil skupaj z županom Cerkelj Francem Čebuljem občinska priznanja oziroma plakete.
Na letošnji slovesnosti so podelili 12 priznanj.
Današnja, nedeljska slovesnost je bila poklon tistim v občini, ki so izstopali s svojim delom. Podelili so 12 priznanj za vidne dosežke, ki so prispevali h kakovosti življenja, k razvoju in ugledu občine Cerklje.
Spominske plakete so prejeli Mateja Stare Hribar za njeno dolgoletno 34 letno prizadevno delo na področju glasbene kulture s sodelovanjem in ohranjanjem cerkvenega zborovskega petja ter njen prispevek k obogatitvi slovenske kulturne zakladnice. Jan Kožuh za uspešno, prostovoljno in požrtvovalno delo na gasilskem področju. Plaketo je prevzel zaradi njegove odsotnosti predsednik GZ Cerklje Marjan Luskovec. Posmrtno priznanje Občine Cerklje na Gorenjskem je prejel Franc Petrič za njegov bogat slikarski in restavratorski opus in pozitivne dosežke na umetniškem in kulturnem področju. Priznanje je prevzel sin Franc Petrich. Priznanje Občine Cerklje je prejel Ciril Pfeifer za dolgoletno aktivno prostovoljno in povezovalno delovanje pri vzdrževanju sakralne stavbne dediščine, za zavzeto podporo in pomoč župniji in lokalni skupnosti.
Priznanje Občine Cerklje je prejel tudi Miran Sirc za dolgoletno prizadevno prostovoljno delo v PGD Zgornji Brnik, v Kulturnem društvu Davorina Jenka Cerklje in Komornem moškem pevskem zboru Davorina Jenka Cerklje, za njegov doprinos k razvoju njihovih dejavnosti in s tem lokalni skupnosti ter promoviranje Občine Cerklje v širšem državnem prostoru. Priznanje Občine je prejel tudi Domen Tičar za njegovo neomajno voljo do dela pri cerkvi v Zalogu in okoli nje ter za ves vložen trud in nesebično prostovoljno delo v PGD Zalog in družbeni skupnosti.
Priznanje pa so prejeli Jože Jerič za njegovo delovanje in nastope na kulturnem področju. Na OŠ Davorina Jenka je pustil sledove kot priljubljeni učitelj materinega jezika in večletni urednik šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca.
Jože Teran za dolgoletno prizadevno sodelovanje v Komornem moškem pevskem zboru Davorina Jenka Cerklje, v Dramski skupini Pod Stražo, v različnih ansamblih narodno zabavne glasbe z območja občine Cerklje in drugih krajev ter s tem soustvarjanju trajnih pozitivnih dosežkov na kulturno-umetniškem področju in utrjevanju ugleda in razvoja občine Cerklje.
Nagrado in Spominsko plaketo je prejel Stanislav Maček iz Adergasa za njegovo dolgoletno vestno in dosledno delo v cerkvi Marijinega oznanjenja in okoli nje. Za prizadevno sodelovanje v vaški skupnosti in Kulturnem društvu Pod Lipo.
Malo plaketo je prejelo AMD Cerklje za častitljivih 70 let delovanja društva in vsestransko aktivnost na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu. Veliko plaketo Občine Cerklje na Gorenjskem je prejel Blaž Kaplenik za zasluge, prostovoljstvo ter pozitivne dosežke na področju gasilstva v korist družbene skupnosti in za marljivo zagotavljanje požarne varnosti ter solidarno poveljstvo in predsedovanje. Blaž Kaplenik je ustanovitelj in član Gasilske zveze Cerklje ter zavzet prostovoljni gasilec že od leta 1978, ko je prvič pristopil k gasilstvu z vpisom v PGD Cerklje.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje 24.9.2023
Razstava del Maksima Gasparija v Adergasu
Število fotografij: 8
Razstava del Maksima Gasparija v Adergasu
Adergas - Kulturno umetniško društvo Pod lipo Adergas je v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem ob praznovanju občinskega praznika pripravilo na ogled zanimivo razstavo o življenju in delu akademskega slikarja Maksima Gasparija ob njegovi 140- letnici rojstva. Otvoritev razstave je bila v četrtek, 21. septembra.
Slike, več kot 500, so iz bogate zbirke Silva Sirca iz Adergasa, sicer tudi častnega občana Občine Cerklje na Gorenjskem. Silvo je zbiral za razstavo članke, slike in razglednice skoraj dve leti.
Akademski slikar Gaspari je poznan po mnogih božičnih, velikonočnih in drugih voščilnicah ter ilustracijah. Na ogle sta tudi dve njegovi čitanki. Ob otvoritvi so pripravili bogat kulturni program, kjer so sodelovali člani KUD Pod lipo Adergas in predstavili Maksima Gasparija predstavili v besedi in tudi pesmi. S pesmimi sta med drugim navdušili tudi vnukinji Silva Sirca 6-letna Nuša, ki je zapela pesem Mož poseje repo, še posebej pa je navdušila obiskovalce v dvorani s pesmijo So ptičice zbrane 8-letna Klara Sirc, ki je recitirala tudi pesem Pekarna (Ferija Lainščka), obe je spremljal na kitari stric Primož. Kulturni program pa je obogatil trio Štefančki, v katerem igrajo trije bratje Sirc Žan, Rudi in Matej.
Angelca Maček je predstavila Gasparijevo bogato življenjsko pot. Rodil se je 26. 1. 1883 v Selščku, umrl pa je 14. novembra leta 1980 v Ljubljani, v starosti 97 let. Leta 1952 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado, leta 1972 pa je postal redni član SAZU. Gasparijev slogan je bil “iz naroda za narod”.
Med gosti na otvoritvi sta bila tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je pohvalil razstavo ter izrazil zahvalo tudi vsem članom, ki so pomagali postaviti tako obširno razstavo v dvorani v Adergasu. Po ogledu razstave pa je pohvalo izrekel Silvu Sircu tudi velesovski župnik Slavko Kalan. Umetnikova dela iz zbirke Silva Sirca pa bodo v dvorani v Adergasu na ogled še 23. in 30. septembra od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v nedeljo, 24. septembra, od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure ter v nedeljo, 1. oktobra, od 9. do 12. Ure
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 22.09.2023
Goodyearovi zaposleni kot prostovoljci v Cerkljah sodelovali v dveh delovnih akcijah
Število fotografij: 2
Goodyearovi zaposleni kot prostovoljci v Cerkljah sodelovali v dveh delovnih akcijah
Zaposleni iz podjetja Goodyear Slovenija so 8. septembra pod okriljem projekta Goodyear Boljša prihodnost, v občini Cerklje na Gorenjskem izvedli dve prostovoljni delovni akciji. Ena skupina Goodyearovih prostovoljcev je pomagala Društvu Družinski in Mladinski center Cerklje ( DMC) pri osvežitvi prostorov, kjer so s sodelavkami in sodelavci pleskali notranje prostore, radiatorje, Podjetje Vargro iz Poženika je doniralo zunanje zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov in namestitvi domofona za lažji dostop otrok v center, ki ga jim je doniralo podjetje Pan elektronik. Kot je povedal Domen Vrtnik, so se z Ireno Zajc iz DMC dogovorili za dobrodelno akcijo pleskanja notranjih prostorov. Ob zaključku del se je vodstvo DMC zahvalilo podjetju Goodyear Slovenija, obnovitve del pa so bili še posebej veseli otroci in mladi, ki prihajajo v DMC.
Druga ekipa pa se je povezala s Centrom za konje s posebnimi potrebami Alisa, kjer so prebarvali ograje za izpuste konj. V podjetju Goodyear Slovenija se tudi letos osredotočajo na podporo lokalnih skupnosti. Pod okriljem projekta Boljša prihodnost bodo letos skupno izvedli 15 delovnih akcij, v sklopu katerih Goodyearovi zaposleni za en dan postanejo prostovoljci in pomagajo lokalnim organizacijam.
Besedilo Janez Kuhar, Foto Domen Vrtnik, Cerklje 17.9.2023
Nocoj je pa en lep večer
Število fotografij: 5
Nocoj je pa en lep večer
Kulturno društvo Folklora Cerklje je v soboto, 16. septembra organizirala na vrtu Borštnikove hiše v Cerkljah na Gorenjskem humanitarni večer ljudskih pesmi in glasbe. Vsa zbrana sredstva so darovali Občini Cerklje za obnovo prostorov v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. Na prireditvi na vrtu, ki jo je sofinancirala Občina Cerklje, se je zbralo veliko gostov in domačinov.
Prireditev so posvetili Ignaciju Borštniku, ki predstavlja enega najsvetlejših biserov bogate cerkljanske zgodovine, je povedala predsednika KD Folklora Cerklje, Irena Naglič. Po njem vsako leto Občina Cerklje praznuje občinski praznik.
»Ignacij Borštnik, z umetniškim imenom Gorazd, je bil naš prvi vrhunski poklicni igralec. Ustvaril je več kot 400 vlog, ustanovil in vodil je šole za gledališke igralce in dramatiziral več drugih avtorjev. Bil pa je tudi pesnik, vendar se je s poezijo začel ukvarjati s svojem poznejšem obdobju. Njegove pesmi razodevajo njegova čustvena stanja, obujajo spomine na mladost, žalujejo za izginjajočo mladostjo, izražajo domotožje, hrepenenje po domačih krajih in ljudeh«, je povedala Nagličeva. Venček slovenskih ljudskih pesmi in verzov je predstavila Tina Primožič
Župan Franc Čebulj čestital organizatorjem prireditve
Vse goste, nastopajoče in številne obiskovalce je pozdravil župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, organizatorjem prireditve Kulturnemu društvu Folklora Cerklje pa je čestital za zelo dobro organizacijo prireditve. Povedal je tudi, da smo v občini Cerklje doživeli katastrofo glede poplav 4. avgusta. »Danes je prva naloga sanirati vse poškodbe, tako v osnovni šoli Davorina Jenka, Kulturnem hramu Ignacija Borštnika, ki smo ga leta 2007 ob otvoritvi poimenovali po Ignaciju Borštniku ter športno dvorano s kotlovnico za ogrevanje, za katero upamo, da jo bomo oktobra priključili za ogrevanje. Vse prisotne pa je povabil na osrednjo občinsko prireditev v nedeljo, 24. septembra ob 16.00 uri, v Adergas, kjer bo potekala na prostem slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, slavnostni govornik pa bo bivši predsednik RS Borut Pahor, ki se je pred dnevi udeležil čistilne akcije v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. Želimo pa si, da bomo prihodnje leto imeli podelitev priznanj ob občinskem prazniku v Kulturnem hramu«. Že od leta 1998 pa v spominskem parku v Cerkljah stoji doprsni kip Ignacija Borštnika. Kot prve so navdušile občinstvo pevke Terceta Ljudskih pevk iz Folklornega društva Groblje iz Domžal s pesmimi: Sinoči mi je bil ukraden rožmarin, Moje dekle ima črne oči in Stara mati kara me.
Slabo vreme ni preprečilo prireditve
Nato je vreme ponagajalo in začelo je deževati, zato so prireditev nadaljevali v notranjih prostorih Borštnikove hiše. Z igranjem na citre je navdušila Špela Štular iz Zaloga. Kot pravi s tem milozvočnim instrumentom popestri poroke, okrogle obletnice in kulturne prireditve. Zaigrala je pesmi Mrzel veter tebe žene in Kje so tiste stezice. Ljudska pevca, zakonca Jožica in Jože iz Trboj, ki delujeta v KD Folklora Cerklje sta zaigrala na svež bršljanov list ob spremljavi diatonične harmonike Rožič ne bom trgala, Jesenski večeri in Venček narodnih. Pevska skupina ljudskega petja Klasje deluje enajsto leto. Veliko nastopajo tudi v domovih za starejše, njih namen pa je ohranjati našo kulturno dediščino in s tem našo edinstvenost. Zapeli so Moj očka in moja mamca in Nekdo gre po cesti. Nastopili pa so tudi Cerkljanski gavnarji, ki delujejo v sklopu KD Folklora Cerklje. Ljubiteljski godci igrajo poleg na prave instrumente tudi na inštrumente lastne izdelave. Zaigrali so štiri skladbe, med njimi Rom pom pom.
Besedilo: Janez Kuhar, Cerklje, 18.09.2023
Foto: Janez Kuhar in KD Folklora Cerklje
Na obisk k Nacetu
Število fotografij: 4
Na vrtu rojstne hiše Ignacija Borštnika v Cerkljah, utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča in tudi prvega slovenskega poklicnega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga, je bila v petek, 15. septembra v sklopu praznovanja občinskega praznika v Cerkljah na Gorenjskem zanimiva in dobro obiskana predstava Na Obisk k Nacetu.
Občina Cerklje na Gorenjskem si je izbrala datum za praznovanje občinskega praznika 23. september, dan, ko je Ignacij Borštnik leta 1919 umrl v Ljubljani. Rojen pa je bil 1. julija 1858.leta v Cerkljah. Borštnik je ustvaril več kot 400 vlog in režij na ljubljanskem in zagrebškem odru. Med drugimi je napisal igre Stari Ilija, Ni moj okus, Ponesrečena glavna skušnjava in druge ter številne pesmi. Scenarij in režija sta bila delo Mojce Pačnik. Spomnili so se Borštnikovega življenja in ustvarjanja. Prireditev je finančno podprla Občina Cerklje na Gorenjskem. Pred časom pa so pripravili prvi festival Borštnikovanje, ki je nastal zaradi zagnanosti in prizadevanja ljudi, da se gledališkemu velikanu vrne mesto, kakršnega si zasluži, tudi doma – v Cerkljah na Gorenjskem.
Glavna igralca predstavitve predstave Na obisk k Nacetu, Žiga Bunič, ki je odlično zaigral Ignacija Borštnika- Naceta z Borštnikove domačije in njegovega prijatelja Mitja Lovšeta, ki je prišel na obisk v Cerklje, sta v zanimivem pogovoru na vrtu Borštnikove domačije predstavila njegovo, Ignacijevo ( Nacetovo) življenje), pa tudi strica Mihaela Borštnika, ki je leta 1779 kot župnik prevzel cerkljansko faro in postal tudi cerkljanski dekan. Nacetov oče pa je ustanovil v Cerkljah osnovno šolo. Imel je kar enajst otrok in Ignacij se je rodil, kot zadnji, enajsti po vrsti Jožefu Borštniku. Mnogi Borštnikovi otroci so bili izobraženi in tudi Ignaciju je bila namenjena pot izobraženca. Obiskoval je OŠ starega očeta v Cerkljah, gimnazijo pa v Ljubljani. Po triletni vojaški službi se je zaposlil kot bančni uslužbenec v Ljubljani. Tam pa je njegovo igralsko nadarjenost opazil Ivan Hribar, poznejši ljubljanski župan in mu utrl pot do gledališča. V Ljubljani je spoznal tudi svojo bodočo soprogo Zofijo Turkovo z umetniškim imenom Zvonarjeva.
Leta 1882 je stopil na oder Dramatičnega društva v Ljubljani. Leta 1892 je kot režiser stare čitalnice postavil na oder novo deželno dramsko gledališče. Čez dve leti je odšel zaradi nesoglasjem z repertoarjem v Zagreb, kjer je deloval 25 let, kjer je odigral več kot 400 različnih gledaliških vlog. Njemu v čast in spomin se vsako leto v Mariboru odvija gledališki festival Borštnikovi dnevi, kjer se podeljuje Borštnikov prstan najzaslužnejšim gledališkim igralkam in igralcem.
Med pogovorom v čudovitem ambientu na vrtu Borštnikove domačije, so se predstavili tudi pevci, člani Kulturnega društva Folklora Cerklje, ki ga vodi Irena Naglič, flavtistka Vanja Ivanković iz Ljubljane, ter mlada pisateljica Barbara Barra, ki je predstavila svojo novo knjigo Zlata knjiga o svobodi, zanimive zgodbe o Nacetu pa je povedal tudi skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak, ki je ob zaključku pogovora nastopajočim igralcem izročil spominske kovance, imenovane Nace, saj so imeli pri njih doma tudi manjšo kovačijo.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 16.9.2023
Najtežja buča je tehtala skoraj dvesto kilogramov
Število fotografij: 2
Najtežja buča je tehtala skoraj dvesto kilogramov
Trata- Na kmetiji Jelke in Cirila Grilca na Trati pri Velesovim, po domače Pr' Tratarju, že vrsto let pridelujejo buče za krmo živalim. Letos so se buče lepo redile, tako, da sta bila oba prijetno presenečena nad njihovimi velikostmi in težami. Kot pravi gospodar Ciril je lani najtežja buča tehtala 185 kilogramov, letos pa 195 kilogramov, ostalih šest buč pa je tehtalo od 185 do 116 kilogramov. Nekaj velikih buč pa jih je že namenil za krmo živalim. Kot je dejal Ciril, je njivo pognojil le s hlevskim gnojem, seme za buče pa je dobil od znanega pridelovalca buč Janka Lovšeta. Poleg krmnih buč je Ciril letos pridelal tudi še jedilne maslene in muškatne buče. Posejal je tudi pol hektarja ajde, iz katere bi mlel ajdovo moko, vendar mu je deževje preprečilo žetev ajde in bo ajdo pokosil in jo lahko uporabil le za hrano živalim.
Pšenico, ki pa jo že melje, žena Jelka iz pšenične moke v krušni peči peče zelo okusen kruh. V prostem času Ciril iz lesa izdeluje vaze, sklede in skodelice različnih velikosti. Eno od vaz je podaril podružnični cerkvi sv. Marjete na Trati.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 14.9.2023
Kulturni hram Ignacija Borštnika - v Cerkljah čistil tudi Borut Pahor
Število fotografij: 5
Nekdanji predsednik se je pridružil obsežni akciji v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. Voda je uničila vse prostore in opremo.
V torek, 12. septembra je Občina Cerklje na Gorenjskem pripravila očiščevalno akcijo čiščenja Kulturnega hrama Ignacija Borštnika, ki je bil zalit v poplavah 4. avgusta.
Zelo uspešno je bila očiščevalna akcija odstranjevanja parketa in sicer od 15. ure dalje. Odstranili so ves poškodovani parket od poplav v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah ter v vseh dvoranah, ki jih uporabljajo pevci Komornega moškega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje, člani folklorne skupine, člani Kulturnega društva Straža Poženik in člani Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje. Voda je preplavila in uničila vse prostore in vso opremo, tudi za ogrevanje prostorov.
V dvorani, ki sprejme do 450 gledalcev, je bila visoka skoraj štiri metre in je segala do predzadnjih sedežev. Uničeno je bilo vse, ostale so le gole betonske površine.
Voda je uničila električno napeljavo, parket, vso opremo ter vse, kar je bilo shranjeno v garderobah in omarah. Tako so bili med drugim uničeni oder, klavir in druga glasbila ter narodne noše. Škoda, ki je nastala v poplavah, je ocenjena na nekaj več kot 600.000 evrov. V torek popoldne so s kamioni odvažali uničeni parket.
V delovni akciji so sodelovali prostovoljci številnih kulturnih društev iz občine Cerklje, posamezniki, upokojenci, učitelji, zaposleni v občinski upravi ter svetnice in občinski svetniki. V delovni akciji je skupaj sodelovalo 78 prostovoljcev, pridružil pa se jim je tudi bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Za odlično vodenje torkove očiščevalne akcije pa je skrbel cerkljanski župan Franc Čebulj. Za zdaj še ni jasno, koliko bo dejansko stala sanacija.
Na slikah: Odstraniti je bilo potrebno ves poškodovani parket od poplav v Kulturnem gramu Ignacija Borštnika v Cerkljah
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 14.9.2023
Pletenje košar mu gre dobro od rok
Število fotografij: 2
Pletenje košar mu gre dobro od rok
Ena najbolj priljubljenih dejavnosti v društvih upokojencev so zagotovo ročna dela. Pod njihovimi rokami nastajajo prave mojstrovine. Večina jih dela za svoje veselje, a v izdelke je vloženega veliko truda. Eden zelo delavnih upokojencev v DU Cerklje na Gorenjskem je tudi v poletnem času oziroma času dopustov Ivan Kropivnik iz Zgornjega Brnika.
Uspešen je v rezbarjenju, vžiganju v les raznih motivov, slikanju, izdelovanju glinenih izdelkov, poslikavi panjskih končnic, sveč, izdelanih iz čebeljega voska in slikanju na steklo ter izdeluje jaslice iz lesa, gline in keramase. Kot prostovoljec izdeluje skupaj s stanovalci v Domu Taber v Šmartnem tudi butarice. Sicer Ivan Kropivnik tudi zelo rad slika in je 18 let član Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje. Ob tem je že 17 let član folklorne skupine Kulturnega društva Folklora Cerklje, sodeluje pa tudi v dramski skupini s skeči. Kot še dodaja, je rad v družbi ljudi in veliko mu pomeni, da ohranjajo slovensko tradicijo.
Dobro mu gre od rok tudi pletenje košar. V začetku septembra je izdelal košare različnih oblik za sadje. Pletenje košar ga je naučil pletarski mojster Janez Krišelj iz Preddvora. Že od 1999. leta Ivan postavlja jaslice v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, zadnjih sedem let pa tudi v Domu starejših v Tabru. Z ročno izdelanimi jaslicami pa je vrsto let sodeloval tudi na zelo dobro obiskani razstavi Jaslična vas v Petrovčevi hiši v Cerkljah.
Najstarejšo trto z Lenta sta lani in tudi letos obrezala Ivan Kropivnik, skrbnik Nacetove trte, in Stane Kocutar, skrbnik mariborske trte. Po končanem rezu so nazdravili za uspešno rast trte, za kar je poskrbel skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak oziroma družina Novak.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 11.9.2023
Število fotografij: 2
Pletenje košar mu gre dobro od rok
Ena najbolj priljubljenih dejavnosti v društvih upokojencev so zagotovo ročna dela. Pod njihovimi rokami nastajajo prave mojstrovine. Večina jih dela za svoje veselje, a v izdelke je vloženega veliko truda. Eden zelo delavnih upokojencev v DU Cerklje na Gorenjskem je tudi v poletnem času oziroma času dopustov Ivan Kropivnik iz Zgornjega Brnika.
Uspešen je v rezbarjenju, vžiganju v les raznih motivov, slikanju, izdelovanju glinenih izdelkov, poslikavi panjskih končnic, sveč, izdelanih iz čebeljega voska in slikanju na steklo ter izdeluje jaslice iz lesa, gline in keramase. Kot prostovoljec izdeluje skupaj s stanovalci v Domu Taber v Šmartnem tudi butarice. Sicer Ivan Kropivnik tudi zelo rad slika in je 18 let član Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje. Ob tem je že 17 let član folklorne skupine Kulturnega društva Folklora Cerklje, sodeluje pa tudi v dramski skupini s skeči. Kot še dodaja, je rad v družbi ljudi in veliko mu pomeni, da ohranjajo slovensko tradicijo.
Dobro mu gre od rok tudi pletenje košar. V začetku septembra je izdelal košare različnih oblik za sadje. Pletenje košar ga je naučil pletarski mojster Janez Krišelj iz Preddvora. Že od 1999. leta Ivan postavlja jaslice v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, zadnjih sedem let pa tudi v Domu starejših v Tabru. Z ročno izdelanimi jaslicami pa je vrsto let sodeloval tudi na zelo dobro obiskani razstavi Jaslična vas v Petrovčevi hiši v Cerkljah.
Najstarejšo trto z Lenta sta lani in tudi letos obrezala Ivan Kropivnik, skrbnik Nacetove trte, in Stane Kocutar, skrbnik mariborske trte. Po končanem rezu so nazdravili za uspešno rast trte, za kar je poskrbel skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak oziroma družina Novak.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 11.9.2023
Razstava Starovašnikovih del skozi čas na ogled do sobote, 16. septembra 2023
Število fotografij: 13
Razstava je posvečena njegovem jubileju, 70 letnici rojstva, in predstavlja vse njegovo slikarsko obdobje od začetka, to je od 1976. leta pa vse do danes.
Na razstavi v Galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah na Gorenjskem so od petka na ogled slike, makete stare avtobusne postaje Kranj iz leta 1970, izdelana skrinja iz stuirodurja in predstavitev pete njegove knjige Prevara v Firencah. Avgust je perfekcionist in zlepa ni zadovoljen z izdelanim.
Društvo likovnikov Cerklje na Gorenjskem je bilo ustanovljeno leta 1999. Organizirajo tečaje in delavnice risanja, slikanja, kaligrafije in drugih načinov likovnega ustvarjanja. Pred letom dni pa so postali Sekcija likovnikov pri DU Cerklje.
Razstavo so v Galeriji Petrovčevi hiši v Cerkljah na Gorenjskem slovesno odprli v petek, 8. Septembra. Na ogled je postavil 24 slik naslikane od leta 1976 do danes, makete stare avtobusne postaje Kranj iz leta 1970 in predstavitev vseh njegovih knjig, tudi pete knjige Prevara v Firencah, na ogled pa je tudi stara skrinja izdelana iz stirodurja, na kateri so poslikane tri svetnice iz cerkve v Gradu sv. Helena, sv. Lucija in sv.Barbara.
Do sedaj je Avgust Starovašnik imel že pet samostojnih razstav in osemnajst skupinskih razstav po Sloveniji. Sicer pa opus njegovega dela presega več kot sto del, ki so na ogled tudi v tujini in sicer v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Razstavo so mu omogočili člani Likovne sekcije pri DU Cerklje, ki jo vodi Zofka Hacin, pri postavitvi pa sta mu pomagala Branko Lozar in Marjan Vreš. Zahvalo pa je izrekel tudi direktorici Zavoda za turizem Cerklje Poloni Šafer.
Zaradi velikega zanimanja prve dni za ogled razstave, so jo podaljšali za en dan, do sobote 16. septembra. Na razstavi so na ogled slike, ki predstavljajo vse njegovo slikarsko obdobje od začetka, to je od 1976 leta prejšnjega stoletja pa vse do danes. Za razstavo je izbral svoja najboljša dela in jih kronološko, tako kot so nastajala, razporedil v galeriji. Ob ogledovanju si obiskovalci lahko ustvarijo vtis rasti slikarjevega izražanja, rasti slikarjeve tehnike in tematike, ki mu je blizu. Večji del slik je avtorskih, v tehniki olje na platno. Vidi se, da je ves čas iskal svojstven slog slikanja, vendar je še vedno ostal pri realističnem slikanju, navduševala sta ga renesansa in stari mojstri.
Drugo njegovo zanimanje za likovno izražanje se je izkazalo v izdelavi maket. Od jaslic do maket. Vse je v premišljeni in natančni izdelavi objekta, da se doseže najboljši približek originalu. Kot pravi Avgust, svoje doda še barvanje in staranje. Do podrobnosti je posnel vse drobne detajle. Študiral je po starih fotografijah in zgodovinskih zapisih, da je prišel do tega, kar je pred nami. Koliko ur dela, študija, porabljenega materiala in stroškov je vloženih, ve samo Avgust sam. Maketo stare avtobusne postaje Kranj je pričel delati januarja lani in končal meseca septembra. Bilo je res veliko dela. Postavljena je v čas leta 1970, ko se je avtobusna postaja morala umakniti novim, modernim zgradbam Globusu in Hotelu Creina. Kranj je s tem izgubil nekaj lepih hiš in kulturno dediščino. Ponosen pa je tudi na maketi Predjamskega gradu in Gradu Bogenšperk. Različne njegove makete pa se nahajajo še na Miljah pri Šenčurju (v Hiši čez cesto), v Žejah in v šenčurskem muzeju.
Avgust pa je v sebi nosil tudi željo pa pisanju knjig. Do danes mu je uspelo napisati že pet knjig. Zadnja ima naslov Prevara v Firencah. Zgodbe temeljijo na resničnih dogodkih, zraven pa pride tudi pisateljeva domišljija in kreativnost. Zgodba pripoveduje o mladeniču, ki si je z veliko željo odpravil v Italijo, da si pridobi slikarskega znanja. Glavna rdeča nit knjige je dekle Flora. Tudi Avgustu je uspelo naslikati Tizianovo Floro. Bilo mu je v pravi užitek. Zahvalo pa je izrekel tudi Mariji Bečan za svetovanje pri pisanju nove knjige.
Avgust je slikar realist, ki z mehkobo potez in toplino barv ogreje oko in srce gledalca. Dar opazovanja sveta okoli sebe in prenos videnega ter čutenega dogajanja na papir oziroma platno je prinesel na svet že ob rojstvu. Ta dar je nadgrajeval z izobraževanjem pri različnih slikarjih, kjer se je spoznaval s skrivnostmi barvnih mešanic in novih materialov. Ohranil pa je svoj slikarski stil in se ni podredil modernističnim trendom. Že kot osnovnošolec je pokazal talent za risanje. Prvi mentor je bil profesor Mihevc, kasneje tudi Batista. Leta 1975 se je iz Kranja preselil v Grad pri Cerkljah, kjer se je z vsem žarom posvetil slikanju. Leta 1976 se je lotil najtežje tehnike: olje na platno. Nastala je slika sv. Jožef v ječi po slikarju Rembrantu. Naslednje leto je nastala slika sv. Ezekiel, enega od svetnikov s stropne poslikave Sikstinske kapele slikarja Michelangela. Udeleževal se je poletnih slikarskih taborov v Štanjelu, z razstavami v Medvodah, Sori in Groharjeve kolonije v Sorici. Udeležil se je tudi taborov ljubiteljskih slikarjev in fotografov pod okriljem JSKD , Loški potok Volčji Potok, grad Tuštanj in drugih. Za Božič je od leta 2011 postavljal v Petrovčevi hiši Cerkljanske jaslice različnih velikosti ob pomoči članov Društva likovnikov Cerklje. Vsako leto je izdelal in dodal nove znamenite objekte v občini. Izdelal je cerkev Marijinega Vnebovzetja v Cerkljah, spomenik Davorina Jenka, Petrovčevo, Hribarjevo in Borštnikovo hišo, spominski park pred osnovno šolo, cerkve v Gradu, Dvorjah, Češnjevku, grad Strmol, Brezjansko baziliko, cerkev sv Petra v Vatikanu in cerkve v Adergasu. Zavzemale so prostore poleg v Galeriji tudi v zgornjih prostorih poleg knjižnice, kjer so razstavljali jaslice tudi gostujoči razstavljalci in domačini. Njegove jaslice pa so na ogled tudi v Muzeju jaslic na Brezjah, poklonjene v tamkajšnjo zbirko.
Leta 2008 se je pridružil Likovnemu društvu Cerklje pod vodstvom prizadevne predsednice in profesorice Julke Hrovat. Leta 2012 do 2016 pa je prevzel vodenje društva cerkljanskih likovnikov za obdobje štirih let. Avgust Starovašnik sodeluje od leta 2012 tudi s skupino likovnikov Kulturnega društva Podbrezje.
Samostojna, že peta razstava je posvečena njegovemu 70 rojstnemu dnevu, ki ga je praznoval pred dnevi. Zato so mu zbrani ob otvoritvi razstave med drugimi zapeli ob spremljavi citer Špele Štular pesem za rojstni dan, posebno avtorsko pesem pa mu je recitiral za praznik Ivan Kropivnik iz Zgornjega Brnika.
Otvoritvi razstave, ki bo na ogled do sobote 16. Septembra od 10 do 18. ure v Galeriji Petrovčeve hiše, je prisostvovalo okoli sto ljubiteljev te umetnosti. Tudi naslednje dni je obisk nad pričakovanjem. V knjigi vtisov pa lahko preberemo veliko pohval. Polonca Kocjančič je zapisala: Hvala, da svoje široko znanje deliš tudi z drugimi likovniki. 82-letni Štefan Močnik pa je zapisal: Hvala za bogato predstavitev starih časov.
Besedilo in foto Janez Kuhar, 10.9.2023
Angela Brankovič v Domu Taber praznovala 101. rojstni dan
Število fotografij: 7
Angela Brankovič v Domu Taber praznovala 101. rojstni dan
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v začetku septembra praznovala stoprvi rojstni dan Angela Brankovič, šesta stanovalka doma, ki je dopolnila sto let in več. Še vedno je čila in zmeraj dobre volje. Za praznik je prejela veliko čestitk in tudi rojstno dnevno torto. V njeni družini se je rodilo 17 otrok.
Rodila se je septembra 1922 na Štefanji Gori, v majhni gorski vasici pod Krvavcem, ki je tedaj štela le šest kmetij, prijokala je na svet deklica, ki so ji dali ime Angela. Njen oče Franc in mati Katarina sta že imela hčerko, za Angelo pa se jima je rodilo še dvanajst sinov in hčera. V številni družini so že bili trije fantje iz prvega zakona, katerim je mama žal kmalu umrla. Ker je bila Šuštarjeva kmetija med večjimi v vasi je vseh sedemnajst otrok že od malih nog moralo pomagati v hlevu, na polju in v hiši. Žal je mati Katarina razmeroma kmalu umrla in tako so dekleta prevzela tudi delo v gospodinjstvu. Za kuho je skrbela najstarejša Manca. Ko so otroci malo odrasli so nekateri odšli delat na razne kmetije.
Izučila se je za šiviljo
Kot je povedala hčerka Tončka, so Angelo poslali v dolino, da se izuči za šiviljo. Stanovala je pri sorodnikih v Pšenični Polici, vsak dan pa je peš hodila v Češnjevek h gospe Markovi Ani, kjer se je učila šivanja. Po treh učnih letih se je vrnila domov na Štefanjo goro in pričela s šiviljstvom. Angela je bila zelo vesela. Da so ji kupili šivalni stroj, ki so ga pripeljali iz Nemčije. Za takrat je bilo to pravo bogastvo. Žal pa to ni dolgo trajalo, saj se je začela vojna in vse se je obrnilo na glavo. Angela je, kot je povedala, sodelovala v odporniškem gibanju kot kurirka. Na eni od kurirskih poti so jo zajeli sovražni vojaki in jo zaprli. Iz zaporov v Begunjah je bila premeščena na prisilno delo v Nemčijo kjer je tudi dočakala konec vojne in se srečno vrnila domov.
Poročila se je dve leti po vojni
Dve leti po vojni se je poročila z Antonom Brankovičem, s katerim sta se že pred vojno rada videla. Zgradila sta hišo v Cerkljah in rodilo se jima je pet otrok – Angelca, Tončka, Jože, Rafko in Marinka. Časi so bili težki in oče je skrbel za preživetje, mama pa je skrbela za dom in vzgojo otrok. Vsi so si ustvarili družine tako, da ima njihova babi Angela sedaj 12 vnukov, 17 pravnukov in 2 prapravnuka. Žal pa jih je oče po težki bolezni zapustil že pred veliko leti, pa tudi sin Jože je tragično preminul v gorah. Življenje prinese lepe stvari pa tudi žalostne. »Naša babi jih je vedno znala stoično prenesti in živeti naprej. Kljub temu, da ji zdravje vedno ni najbolje služilo, je z optimizmom dočakala 101 leto«, je povedala hčerka Marinka.
Zadnjih sedem let je njen dom v Domu Taber
Zadnjih sedem let je njen dom v Domu Taber, kjer zanjo zelo lepo skrbijo. Res sem hvaležna vsem, ki so se tako potrudili: zaposlenim v Domu Taber in županu Cerkelj Francu Čebulju, ki ji je prišel voščit, vsi skupaj pa so ji pripravili zelo lepo praznovanje.«, je še dejala hčerka Marinka. Stoprvi rojstni dan je Angela praznovala v začetku meseca septembra v Domu Taber vesela in dobre volje. Zaradi udarca v nogo, sedaj večinoma počiva v postelji. Prejela je številne čestitke, tudi od vseh zaposlenih in od vodstva Doma Taber. Nataša Lavtižar je prebrala čestitko, ki so jo napisali stanovalci Doma Taber, cerkljanski župan Franc Čebulj pa je ponosen, da imajo v Občini Cerklje stoletnico, in ji zaželel predvsem zdravja. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka zarezala v rojstnodnevno torto, ki jo je v Domu Taber izdelala vodja kuhinje Biljana Bučić.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 4.9.2023
3. tradicionalni pohod članic Gasilske zveze Gorenjske
Število fotografij: 4
3. tradicionalni pohod članic Gasilske zveze Gorenjske
V petek, 25. 8., je v Cerkljah na Gorenjskem potekal 3. tradicionalni pohod članic Gasilske zveze Gorenjske.
Pred gasilskim domom v Cerkljah sta nas pozdravila organizatorka pohoda Valerija Ažman, sicer predsednica komisije za članice pri GZ Cerklje in predsednik GZ Cerklje Marjan Luskovec ter nam zaželela dobrodošlico v Cerkljah.
Na pohodu se nas je zbralo 37 športno naravnanih članic iz različnih gasilskih društev na Gorenjskem. Najprej smo krenili do spominskega parka pri Osnovni šoli Davorina Jenka, kjer se nahaja tudi kip Franca Barleta, ki velja za utemeljitelja in organizatorja slovenskega gasilstva. Nekaj dejstev o njem in tudi o naslednjih točkah, ki smo jih obiskali nam je predstavila lokalna turistična vodnica Silva Lončar.
Pot nas je vodila naprej po stari cesti do vasi Grad od koder smo se po gozdni poti sprehodili do gradu Strmol, kjer smo izvedele nekaj zanimivosti o gradu in njegovih lastnikih ter si ogledali idilično urejeno okolico.
Potem smo pot nadaljevali po gozdni stezi, ki pripelje do ribnikov Češnjevek. Tam nas je čakalo tudi okrepčilo, ki je bilo res dobrodošlo zaradi vročine, nato smo se pripravili na zadnji del pešpoti. Od ribnikov Češnjevek nas je pot vodila skozi vas Češnjevek, ter po poljski poti, s čudovitim pogledom na Krvavec ter okolico, do vasi Vašca in nato do cilja pri gasilskem domu v Cerkljah.
Tu smo se v klepetu zadržale na pogostitvi, tiste najbolj adrenalinske pa so lahko varno uživale v razgledu cerkljanske okolice na najvišji lestvi s katero se lahko res pohvalimo v Cekljah. Petkov popoldan se je prevesil v večer in našim gostjam gasilkam smo se zahvalili za udeležbo in jih povabili, da se še večkrat vrnejo k nam v Cerklje in okolico.
Valerija Ažman in Silva Lončar
Krvavška konjenica uspela
Število fotografij: 15
Krvavška konjenica uspela
Na 31-kilometrsko ježo se je v sončnem vremenu podalo 122 konjenikov in konjenic. Zvok kopit je popestrila tudi glasba iz harmonike in kitare. Zaradi močnega deževja v začetku avgusta ( 4. In 5. avgusta) so 24. Krvavško konjenico morali predstaviti na soboto, 19. avgusta. Poplave so v začetku avgusta močno prizadele tudi kraje pod Krvavcem in naredile zelo veliko škode.
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je organiziralo v soboto, 19. avgusta 24. Krvavško konjenico, ki se je je udeležilo 122 konjenikov, med njimi kar 38 deklet in 21 kočijažev z različnih koncev Slovenije. Že dan prej so člani Konjeniškega društva Krvavec Cerklje položili venec in prižgali sveče k spominskemu znamenju v Poženiku, kjer je pred osemnajstimi leti tragično preminil mladi udeleženec konjenice Davorin Čeh iz Spuhlje pri Ptuju.
Pred začetkom 24. pohoda krvavške konjenice, ki jo je vodil Janez Glastovec z Zgornjega Brnika, je pred nogometnim centrom Velesovo udeležence pozdravil stotnik Darko Kepic ter vsem zaželel srečno in varno pot. Zahvalil se je tudi vsem sponzorjem, ki so pomagali pri uspešni izvedbi prireditve. Prostor sta konjenikom zagotovila Občina Cerklje na Gorenjskem in Jože Bukovinski Bar Kantina, za zabavo pa je skrbel ansambel Grešni muzikantje. Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je bilo ustanovljeno pred 35 leti, in sicer 24. julija 1998. Leta, predseduje pa mu dolgoletni in prizadevni predsednik Anton Gubanec.
Enaintrideset kilometrov dolga pot je udeležence vodila izpred Nogometnega centra v Velesovem v glavnem po obronkih gozdov in poljskih poteh do Fazanerije pri Vašci, skozi Spodnji Brnik, Vopovlje, Lahovče, do Cerkljanske Dobrave. Po okrepčilu so udeleženci konjenice pot nadaljevali nazaj proti Velesovem, kjer so organizatorji pripravili družabno srečanje. V času okrepčila konjenikov, pa so se odpočili tudi konji.
Za osvežilno pijačo in jedačo na poti so skrbeli Tim in Jan Jerič in Monika Kropivnik, zagotovljena je bila zdravstvena oskrba – nad konjeniki je bdel reševalec in gasilec PGD Cerklje Lenart Jagodic. Za dobro voljo pa je poskrbela z igranjem na diatonično harmoniko mlada Patricija Jenko iz Pšate pri Cerkljah.
Pohvale organizatorjem so izrekli številni konjeniki iz Ribnice, Šentjerneja, Velikih Blok, Loškega Potoka, Novega mesta, Škofje Loke, Šenčurja, Repenj pri Vodicah, Grosuplja, Gorij pri Bledu in Primorske.
Družina Cimpre iz Studenec na Blokah je bila navdušena nad urejenostjo krajev in organizacijo dogodka. Manjkati seveda ni smel Franci Rifel iz Ždinje vasi pri Novem mestu, sicer član Konjeniškega društva Grčevje Sv. Jurij, ki se je udeležil vseh 24 konjenic. Družina Boštjana Lekšeta iz Šentjerneja se je udeležila konjenice drugič s petimi družinskimi člani, Marjan Ambrožič iz Gorij pri Bledu pa je vozil dvovprego ponijev. Najštevilčnejša pa je bila osemčlanska družina Jerman iz Repenj pri Vodicah, najstarejši letošnji udeleženec pa je bil 92-letni Janez Kalan iz Šenčurja.
DSCN 7502 IN 7507 Skupinska slika pred odhodom
DSCN 7607 IN 7531 Vprege na poti iz Velesovega proti vasi Lahovče
DSCN 7614 Konjenica na poti proti Cerkljanski Dobravi
DSCN 7575 Glasba je konjenike spremljala na vsej poti
DSCN 7509 Pred odhodom je vse konjenike pozdravil stotnik Darko Kepic
DSCN 7475 Franc Rifelj iz Novega mesta se je udeležil vseh 24 konjenic, tokrat je bil z družino in petimi konji
DSCN 7491 Osemčlanska družina Jerman iz Repenj pri Vodicah je bila drugič na konjenici
DSCN 7481 Boštjan Lekše je iz Šentjerneja pripeljal s kamionom deset konj
DSCN 7464 Udeležencem so majice konjenice izročale (od leve) Vera, Maja, Nastja in Anja, na sliki manjkata Maša in Lara Gubanec.
DSCN 7572 Velika prijatelja Jože Kovič iz KD Jesenje GEOSS in vodja 24. Krvavške konjenice Janez Glastovec. Oba sta tudi člana Valvasorjeve konjenice
Besedilo in foto Janez Kuhar, 4207 Cerklje 20.8.2023
Lepo cvetoči gorenjski nageljni v Cerkljah
Število fotografij: 4
Lepo cvetoči gorenjski nageljni v Cerkljah
Marija Slatnar iz Cerkelj se te dni lahko pohvali s cvetočimi gorenjskimi nageljni. Najbolj ji cvetijo že od začetka julija, škodi pa jim vročina. Na oknih na severni strani hiše jih cveti več sto cvetov gorenjskih nageljnov, ki tudi lepo dišijo. Težko jih je prešteti. Nageljni so zelo hvaležni, odporni in enostavno čudoviti. Najlepše cvetijo pri temperaturi 20 stopinj. Spomladi jih zaliva enkrat tedensko, sedaj pa tudi dvakrat na teden. Sicer pa ima Marija nasajenega tudi veliko drugega cvetja.
Občina Cerklje na Gorenjskem in župan Franc Čebulj so tudi letos pripravili akcijo v sodelovanju z Društvom kmečkih in podeželskih žena Gorenjski nagelj Cerklje, razdeljevanja gorenjskih nageljnov občankam in občanom Občine Cerklje na Gorenjske. Nageljne so letos delile gospodinjstvom 22. aprila na cerkljanski tržnici. Pobuda župana Franca Čebulja o razdelitvi gorenjskih nageljnov gospodinjstvom tudi letos v Občini Cerklje že kaže rezultate. Na številnih oknih pod Krvavcem lepo cvetijo gorenjski nageljni.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje,10.7.2023
Jubilejni, 30. piknik pod Jenkovo lipo v Dvorjah
Število fotografij: 8
Jubilejni, 30. piknik pod Jenkovo lipo v Dvorjah
DVORJE - Društvo upokojencev (DU) Cerklje na Gorenjskem je v soboto, 8. julija Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pripravilo 30. tradicionalni piknik za svoje člane. Zbralo se je dvesto petdeset članov. Navzoče je uvodoma pozdravila predsednica DU Cerklje Marta Hočevar ter se zahvalila županu Francu Čebulju in Občini Cerklje za vso pomoč. Vsem je zaželela prijetno druženje med starimi prijatelji in predstavila letošnje aktivnosti v društvu ter delu v prihodnje. Predlani je društvo praznovalo 70-letnico delovanja. Vse navzoče je pozdravil tudi župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, ki je predstavil dela, ki potekajo v občini in pohvalil uspešno sodelovanje društva DU Cerklje, tudi s programom Starejši za starejše Prostofer. Navzoče pa je pozdravil tudi cerkljanski podžupan Miha Zevnik. Društvo danes šteje 791 članov, svojo dejavnost so precej razširili. Članom ponujajo raznolike dejavnosti, lahko balinajo, igrajo namizni tenis, kolesarijo, hodijo na pohode, planinarijo, se ukvarjajo z ročnimi deli, delujejo v likovni sekciji, telovadijo in plešejo, delujejo v kulturni sekciji ter hodijo na izlete in letovanja. Za veselo razpoloženje je poskrbel harmonikar Sašo Novak.
Na pikniku upokojencev se je zbralo več kot dvesto petdeset članov. Zavetje pred vročino so poiskali pod šotoroma.
DSCN 6645 - Navzoče je pozdravil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj. Na sliki s predsednico DU Cerklje Marto Hočevar
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 8.7.2023
Urban Remic ima z 200 metri najdaljši polet med skakalci iz Občine Cerklje
Število fotografij: 3
Urban Remic ima z 200 metri najdaljši polet med skakalci iz Občine Cerklje
Urban Remic iz Vašce, sicer član Smučarskega skakalnega kluba Triglav Kranj, je letos skakal kot predskakalec tudi na svetovnem prvenstvu v Planici v smučarskih poletih in v sredo, na preizkusu letalnice poletel kar 200 metrov. Danes je Urban zaposlen v podjetju Slatnar v Cerkljah, kjer imajo razvoj smuči, okovja in montažo.
To je najdaljši polet, ki ga je dosegel eden od smučarskih skakalcev iz Občine Cerklje. Kot predskakalec še vedno skače v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici. Povedal je, da redno ne trenira, skače pa kot predskakalec. Aktivno pa skače za Smučarski klub Triglav Kranj njegov 17-letni brat Ažbe.
Urban je začel trenirati pri 13-letih pri trenerju Anžetu Brankoviču, nato pa pri Sandiju Čimžarju. Velja pa pohvaliti tudi trenerja v klubu Janija Grilca, ki je za skoke navdušil veliko mladih skakalcev iz naše občine.
Peter Slatnar se je po končani športni karieri osredotočil na proizvodnjo skakalnih vezi in drugih športnih izdelkov. Danes je Slatnarjevo podjetje z eno nogo v vrhunskem športu ter dodaja Tradicija in inovativnost gresta z roko v roki.
Na sliki Urban Remic, ki je kot prvi skakalec iz Občine Cerklje poletel 200 metrov daleč
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 2.7.2023
Pokal prvič osvojili balinarji Cerkelj
Število fotografij: 6
Pokal prvič osvojili balinarji Cerkelj
Balinarska sekcija pri Društvu upokojencev Cerklje deluje že dvajset let, zadnjih pet leta pa jo uspešno vodi Vinko Janežič. Sekcija šteje dvajset aktivnih članov. Pred dnevi se je končalo tekmovanje v Veteranski ligi v balinanju devetih občin, kjer je ekipa Cerkelj zasedla prvo mesto v B skupini ter se jeseni seli v A skupino. Zaključno tekmovanje je bilo letos na balinišču v Mengšu, kjer je ekipa balinarjev Cerkelj za prvo mesto prejela pokal v trajno last , tekmovalci pa zlate medalje. Kot je povedal vodja Balinarske sekcije Društva upokojencev Cerklje Vinko Janežič, so se balinarji prvič uvrstili v prvo skupino. Tekmovalno ekipo so sestavljali vodja Vinko Janežič, namestnik Marjan Bernard, Dragi Romšak, Franc Jankovič, Jože Slemc, Jože Špenko, Janez Marko, Marjan in Stane Pirc ter Jože Kern.
Na tekmovanju Sever-jug, ki je potekalo v ponedeljek 26. junija, je sodelovalo 10 članov balinarske sekcije. Zmagala je ekipa Juga, za katero so tekmovali Vinko Janežič, Stane Pirc, Janez Marko, Marjan Pirc, in Jože Špenko. Najboljši so prejeli zlate medalje, balinarji ekipe Sever pa srebrne medalje. Pokal za Naj bližalca je osvojil Marjan Pirc.
DSCN 6482 Pokal za skupno zmago v B skupini je vodji ekipe Cerkelj Vinku Janežiču izročila Marta Hočevar, predsednica DU Cerklje
DSCN 6490 Zmagovalci tekmovanja Sever-Jug na balinišču v Dvorjah (v zelenih majicah)
DSCN 6488 Ekipa Severa je nastopila v rumenih majicah
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 27.6.2023
Cvetovi palme krasijo Francijev vrt
Število fotografij: 6
Cvetovi palme krasijo Francijev vrt
Na lepo urejenem vrtu, polno zelenja, pred hišo Marije in Franca Kuralta v Ulici 4. Oktobra v Cerkljah na Gorenjskem, te dni lepo cvetijo trije veliki beli cvetovi palme. Franci je velik ljubitelj okrasnih rastlin in cvetja. Vrt okoli njene hiše cveti od pomladi do pozne jeseni. Še posebej je vesel, ko uspe vzgojiti katero od rastlin, ki za celinsko okolje ni značilna. Palma, ki so jo posadili na vrtu, je že peto leto zaporedoma zacvetela. Številni turisti, ki se te dni peljejo na Krvavec, jih te cvetove opazijo na vrtu ob cesti. Prvič je palma zacvetela pred 25 leti, zadnjih pet let pa cveti vsako leto. Z ženo Marijo sta palmo posadila pred štiridesetimi leti. Majhno palmo sta prinesla z morja. Prvih petnajst let jo je Franci moral pozimi pokrivati zaradi pozebe, nato pa jo je pustil rasti zunaj na vrtu in je prezimila. Na vrtu ima lepo urejen skalnjak z veliko zelenja.
Ob stanovanjski hiši pa jima lepo raste tudi dvanajst kaktusov. Najstarejši kaktus, ki je bil star petdeset let, in visok skoraj dva metra, ga je sunek močnega vetra zlomil. Franci pa izdeluje tudi makete. Tako je med drugim izdelal maketo Titanika, za katero je porabil 10.050 majhnih kock, za Grad Harryja Potterja 8060 kock, za avto Lombargini pa 4070 majhnih kock.
DSCN 6459 Cvetoča palma
DSCN 6460 in 6448 Cvetovi palme v Cerkljah,
DSCN 6456 Lepo mu uspeva tudi dvanajst kaktusov
DSCN 6465 Rad izdeluje tudi makete, med njimi je izdelal tudi maketo Titanica
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 26.6.2023
Fotogalerija 2
Število fotografij: 6
Slikarska kolonija na vrtu Borštnikove rojstne hiše v Cerkljah
Na vrtu rojstne hiše prvega slovenskega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga Ignacija Borštnika, rojenega 1. julija 1858 v Cerkljah, ki velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča, so v sredo, 21. junija na vrtu člani Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje ustvarjali likovna dela v slikarski koloniji. Prisotne je pozdravil skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak.
Likovna dela bodo na ogled razstavljena v petek 23. junija, ki jih je ustvarjalo enajst članov likovne sekcije DU Cerklje in dva slikarja iz Ljubljane. Poleg slik (portretov) Ignacija Borštnika so naslikali tudi njegovo ženo, nekaj slik pa so ustvarili s tematiko kulturne dediščine Cerkelj in njene okolice.
Darinka Kralj je naslikala kopijo Groharjevega Sejalca, Dragica Markun pa je napravila kolaž vseh prejemnikov Borštnikovega prstana. Ivan Kropivnik je naslikal Borštnikovo hišo pred obnovo in portret Ignacija Borštnika kot igralca. Sodelovali so še slikarji Pavle Stojčev, Marjan Vreš, Silva Česen, Zofka Hacin, Tončka Prdan, Marinka Štern in Jana Tušar, ki je pripravila še razstavo štirih poslikanih panjev (AŽ) in šest panjskih končnic z motivi iz slovenske narodne zakladnice. Sodelovala sta tudi člana Likovne sekcije Leon Koporc KUD-a UKC Medicinske fakultete Lojz Kraigher iz Ljubljane Ljudmila in Tone Pačnik.
DSCN 6370, Dragica Markun je napravila kolaž vseh prejemnikov Borštnikovega prstana. Poleg nje skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak
DSCN 6363 Dragica Markun je napravila kolaž vseh prejemnikov Borštnikovega prstana
DSCN 6359 Darinka Kralj je naslikala kopijo Groharjevega Sejalca
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 21.6.2023
Slovesna otvoritev in blagoslovitev nove komunalne infrastrukture na Cerkljanski Dobravi
Število fotografij: 13
Cerkljanska Dobrava - V nedeljo, 18. junija 2023 so slovesno odprli novo zgrajeno komunalno infrastrukturo v naselju Cerkljanska Dobrava. Slovesnost sta pripravili v središču vasi Občina Cerklje na Gorenjskem in Vaška skupnost Zalog, ki zajema vasi Zalog, Glinje in Cerkljansko Dobravo. Uvodoma je številne navzoče pozdravil predsednik Vaške skupnosti Zalog Jože Ipavec, o številnih delih pred ustanovitvijo Občine Cerklje pa je spregovoril Ivan Kmetič.
Slavnostni govornik je bil cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je predstavil potek gradbenih del, katerih skupna vrednost je bila dva milijona evrov. Predstavil pa je tudi nove večje projekte, ki naj bi se gradili v naslednjih treh letih v občini Cerklje, med drugim gradnjo osem oddelčnega vrtca, asfaltiranje ceste Lahovče - Zalog in ureditev ceste do Gostilne pod Krvavcem.
Ob odprtju so pripravili krajši kulturni program, kjer so s pesmijo nastopili tudi stanovalci Doma Taber ter učenci podružnične OŠ Zalog. Program je povezovala Mirjam Štupar. Novo pridobitev je blagoslovil župnik iz Zaloga Marko Čižman, slovesnost pa so sklenili z rezanjem traku. Trak je prerezal župan Občine Cerklje Franc Čebulj ob navzočnosti gostov in zaslužnih domačinov Miha Zevnika, Ivana Kmetiča, Jožeta Ipavca, Marka Prosena in župnika Marka Čižmana. Vsi navzoči so bili ob zaključku slovesnosti povabljeni na pogostitev, kjer tudi ni manjkalo sladic, ki so jih pripravili dekleta in žene Cerkljanske Dobrave. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje,19.6. 2023
Podelitev priznanj uspešnim učencem Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje
Število fotografij: 11
Podelitev priznanj uspešnim učencem Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje
Župan Franc Čebulj je v torek, 13. junija 2023 v prostorih Občine Cerklje na Gorenjskem sprejel 32 učencev, ki so marljivo nizali dosežke skozi vseh 9 let in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom, prizadevnostjo in z doseganjem vidnih rezultatov pri raznih interesnih in drugih dejavnostih.
Uspešni učenci v terminu od 2014 do 2023 so:
Jagodic Anderle Ajda, Begelj Rok, Bobnar Manca, Boljtežar Neža, But Klara, Globočnik Mina, Gradišek Žan, Grilc Lejla, Hudobivnik Ambrož, Jenko Urban, Jerovšek Zala, Kepic Andrej, Kern Tevž, Kešnar Neža, Knaflič Lara, Kolner Brina, Lautar Ažbe Gabriel, Malnarič Gal, Malovrh Tia, Markun Viktorija, Zrim Martinjak Frida, Močnik Meta, Mohar Kralj Lana, Novak Lia, Novak Živa, Pavec Matej, Petek Manca, Petrič Nuša, Pilar Hana, Pulko Ema Tereza, Rožman Gaja in Soklič Ana.
V pozdravnem govoru je župan Franc Čebulj učencem čestital za njihov uspeh in jim zaželel uspešno nadaljnjo življenjsko pot, besede pa pospremil s citatom Abrahama Lincolna – »Vedno imejte v mislih to, da je vaša odločnost za uspeh pomembnejša kot karkoli drugega«, nato pa vsakomur poklonil Priznanje župana, knjigo Jurija Pivka z naslovom Slovenija v 7 dneh ter slovensko zastavo.
Foto: Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem; Samo Salihović
Osemnajstič bosonogi na Šenturško Goro
Število fotografij: 6
Osemnajstič bosonogi na Šenturško Goro
Osemnajstega pohoda bosonogih na Šenturško Goro pod Krvavcem, do Turizma in gostinstva Pavlin se je udeležilo petinšestdeset pohodnikov.
Planinsko društvo ( PD) Komenda je letos prvič organizirala pohod bosonogih na Šenturško Goro. Do sedaj je sedemnajst pohodov organizirala Pohodniška sekcijqa Škrjančki pri Planinskem društvu Komenda. Na občnem zboru meseca februarja so se dogovorili, da bodo odslej organizatorji člani PD Komenda namesto pohodniške sekcije Škrjančki. Z Jurčkove Dobrave je na pohod z višinsko razliko 320 metrov krenilo 65 pohodnikov iz komendske, cerkljanske, kamniške, vodiške in šenčurske občine ter iz Ljubljane, dva med njimi – Peter Lončar iz Glinj in Majda Drolec iz Komende, sta bila na vseh dosedanjih osemnajstih pohodih. V noči na soboto je deževalo pod Krvavcem, tako, da je bila pot razmočena in primerna za hojo. Tokrat je bila zares dobra masaža podplatov. Dobrih šest kilometrov dolgo pot so brez težav prehodili tudi najmlajša, triletna Hana Mihelič, skupaj s sestrico, petletno Julijo iz Vrhpolja pri Kamniku najstarejši med moškimi 81-letni Ivan Mušič iz Lahovč. Ivan rad kolesari kljub letom. Do sedaj je prevozil že 185 tisoč kilometrov. Najštevilnejši sta bili dve štiričlanski družini Petek iz Gore pri Komendi in Koželj iz Spodnjega Brnika. Med potjo na Šenturško Goro so pohodnice Dani Misja, Olga Petek in Majda Drolec našle tudi lepe, zdrave jurčke. Kot je povedal predsednik PD Komenda se je v 18 letih udeležilo skupaj 295 pohodnikov iz različnih krajev.
Pohodniki so pohvalili organizacijo pohoda. Franc Koželj s Spodnjega Brnika je bil letos petič na pohodu, bil je navdušen nad idealnimi pogoji za hojo. »Letos so bila tla razmočena in prijetna za hojo. To je bila najboljša masaža podplatov,« je dejal Franc Koželj. Nekateri so pri hoji prav uživali, da so stopili tudi v blato in jim je šlo blato med prsti. Med pohodniki smo tudi slišali, da se na takšen način odpravi znojenje nog, da si z boso hojo masiramo podplate in da gre pri tem za pristen stik z naravo. Vsi pohodniki so pred začetkom vzpona prejeli spominsko majico, na koncu pa je bilo v Planinskem domu Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi družabno srečanje, kjer je udeležencem pohoda čestital Zoran Sodnik, predsednika Planinskega društva Komenda. Pohodniki so bili prepričani, da bi ljudje lahko veliko zdravstvenih težav odpravili z bosonogo hojo.
DSCN 5934 IN 5937 Zadovoljni udeleženci pohoda bosonogih na Šenturško Goro
DSCN 5931 Tokrat je skrbel za pohodnike Predsednik PD Komenda Zoran Sodnik
DSCN 5943 Na vseh osemnajstih pohodih sta bila Peter Lončar iz Glinj in Majda Drolec iz Komende
DSCN 5938 Najmlajša udeleženka, ki je brez težav prehodila pot je bila triletna Hana Mihelič, pot je prehodila skupaj s sestrico, petletno Julijo, iz Vrhpolja pri Kamniku
DSCN 5948 Franc Koželj iz Spodnjega Brnika je bil navdušen nad pogoji za hojo.
DSCN 5927 Pohodnike na Šenturško Goro je spremljalo oblačno vreme
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 10.6.2023
Blagoslovili so obnovljeni zvonik
Število fotografij: 10
Blagoslovili so obnovljeni zvonik
V nedeljo, 11. junija je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore ob somaševanju cerkljanskega župnika mag. Jerneja Marenka, prelata Stanislava Zidarja in župnika v Zalogu Marka Čižmana, ki opravlja nedeljska bogoslužja, blagoslovil obnovljeni zvonik v podružnični cerkvi sv.Matija v Zalogu pri Cerkljah. Obnovitvena dela je predstavil ključar Domen Tičar ter izrekel zahvalo vsem, županu Občine Cerklje Francu Čebulju in vaščanom, ki so prispevali sredstva za obnovo zvonika. Povedal je še, da letos zvonita v zvoniku sto let stara zvonova mali in srednji zvon, veliki zvon pa bo prihodnje leto zvonil že 590 let. Župan Občine Cerklje Franc Čebulj pa je dejal, da občina namenja znatna sredstva za obnovo sakralnih objektov in da si tudi v prihodnje želi uspešnega sodelovanja.
Zahvalo je vsem v imenu krajanov Zaloga, Glinj in Cerkljanske Dobrave izrekel Jože Ipavec, še posebno nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu za blagoslovitev obnovljenega zvonika, Občini Cerklje in županu Francu Čebulju za finančna sredstva za obnovo zvonika, kot tudi ključarju Domnu Tičarju, Vrtnarstvu Pušavc za krašenje in darovano cvetje ter za darove Mesarstvu Kmečki hram. Zahvalo je izrekel tudi ženam, ki so spletle vence za nedeljsko slovesnost, gasilcem Zaloga in možem in fantom za postavitev kar 39 metrov visokega mlaja, ki ima dva vrhova, kar je zaloška posebnost. Zahvalil pa se je tudi izvajalcem obnovitvenih del kleparskemu mojstru Simonu Sodniku in pleskarskemu mojstru Simonu Slemcu. Bogoslužje pa so polepšali pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Zaloga pod vodstvom pod vodstvom Mateje Stare in pritrkovalci. Sredstva za vsa opravljena dela so zagotovili krajani Zaloga, Cerkljanske Dobrave in Glinj ter Občina Cerklje na Gorenjskem. Po slovesnosti je bila pred cerkvijo pogostitev, kjer so se še posebno izkazale domače gospodinje.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 11.6.2023
KRONANJE NA KRVAVCU V DEŽJU
Število fotografij: 11
KRONANJE NA KRVAVCU V DEŽJU
Športno društvo BAM.Bi iz Trboj je organiziralo že 18. kolesarski vzpon na Krvavec, ki je kljub drugačnim napovedim potekal v deževnem in meglenem vremenu. Vseeno pa se je na startu zbralo 151 kolesarjev, od katerih jih je 40 uspešno prevozilo mali vzpon do Ambružarja in 109 do vrha na Jezercih. V prvi vrsti rekreativno tekmovanje je štelo tudi za Pokal Slovenije in letos tudi za naslove državnih prvakov.
Kralj in kraljica peklenskega vzpona do Jezerc sta postala Marko Plank (Pocinkovalnica Celje) in Špela Škrajnar (Ganesha team Starše). Sicer je traso najhitreje prevozil Martin Grad (čas 38:12), a se ni pojavil na “kronanju”… Mali vzpon pa sta osvojila Janez Debeljak (KK Jan sport) in Matejka Meško (Slovenske specialkarke). Na podelitvi pri Ambružarju so bile podeljene medalje državnega prvenstva po kategorijah, zmagovalci pa so prejeli tudi majice državnega prvaka, ki jih je podelil predstavnik OMR pri KZS Jani Prešeren ob pomoči energičnih BAM.Bik Peter Lušina in Nuše Kern.
Vsi zmagovalci so prejeli še poseben kupon za slastne vaflje Pri Nacetu pod Lubnikom. Podelili smo tudi priznanji za najboljša BAM.Bija, ki sta zmogla kraljevski vzpon. Med dekleti je bila to Eva Zaletel, med fanti pa nov BAM.Bijev up Luka Dacar. Sicer pa so med BAM.Biji stale na stopničkah za zmagovalce Joži Anžel kot srebrna, Vida Ceglar in Sabina Zupanc pa bronasti.
Slastni makaroni iz Simonine kuhinje Pr’ Ambružarju so teknili vsem, vsem pa se je tudi mudilo čim prej v dolino, ki je bila vremensko bolj prijazna do kolesarjev.
REZULTATI
foto Aleš Fevžer
Cerkljanski likovniki razstavljajo v Supernovi v Kranju
Število fotografij: 3
Cerkljanski likovniki razstavljajo v Supernovi v Kranju
Člani Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje na Gorenjskem so postavili na ogled že tretjo razstavo v letošnjem letu. Prva je bila na ogled v galeriji zimskega vrta v Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah od sredine februarja do 15. maja. Na ogled je bilo v različnih tehnikah skupaj 29 likovnih del, med njimi pa je izstopala kaligrafija Silve Česen, nato pa so razstavljali likovna dela do 30. maja v kamniški Supernovi. Na ogled so postavili pretežno slike krajine in tihožitja v akrilni in oljni tehniki. Kot je povedala predsednica Likovne sekcije Zofija Hacin, se slikarji dobivajo v prostorih osnovne šole v Cerkljah na likovnih delavnicah enkrat na 14 dni, delavnice se udeleži 12 do 15 likovnikov. V sredo, 31.maja pa so postavili likovno razstavo v nakupovalnem centru Supernova v Kranju. Likovna dela so nastajala od lanske jeseni do danes. Na ogled je 18 likovnih del 14 avtorjev. Prevladujejo slike krajine, na ogled pa so tudi tihožitja, prevladujejo pa slike, naslikane v oljni in akrilni tehniki. Razstava v Kranju bo na ogled do 30. junija.
Na sliki Cerkljanski likovniki na odprtju razstave v kranjski Supernovi - Vse slike foto Branko Lozar
Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 31.5.2023
Blagoslov obnovitvenih del v Češnjevku
Število fotografij: 11
Blagoslov obnovitvenih del v Češnjevku
V nedeljo, 28. maja je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore ob somaševanju cerkljanskega župnika mag. Jerneja Marenka, župnikov Mateja Nastrana in Andreja Šinka, oba rojena v Češnjevku ter prelata Stanislava Zidarja in kaplana Martina Lebna, blagoslovil obnovitvena dela v podružnični cerkvi sv. Duha v Češnjevku. Slovesni blagoslovitvi je prisostvoval tudi župan Občine Cerklje Franc Čebulj.
Nadškof je blagoslovil obnovljeno streho, strelovod, obnovljene stopice za na kor in v zvonik. Verniki in narodne noše so ob tej priložnosti napolnili lepo okrašeno cerkev, bogoslužje pa so popestrili mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom prof. Damijana Močnika in pritrkovalci. Cerkev se v pisnih dokumentih prvič omenja leta 1535 in predstavlja pomemben del kulturne in verske dediščine za kraj. Verniki in narodne noše so ob tej priložnosti napolnili lepo okrašeno cerkev, bogoslužje pa so popestrili pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom prof. Damijana Močnika in pritrkovalci. Sredstva za opravljena dela so zagotovili krajani Češnjevka in Občina Cerklje na Gorenjskem, del sredstev pa je prispevala župnija iz rednih nabirk. Sredstva so pridobili tudi iz razpisa Občine Cerklje na Gorenjskem za obnovo sakralnih objektov. Obnovitvena dela je predstavil ključar Jože Hacin, župan Občine Cerklje Franc Čebulj pa je predstavil aktivnosti v zvezi z obnovitvenimi deli v kraju.
Zahvalo je izrekla v imenu krajanov Češnjevka Klara Jenko nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu za blagoslovitev opravljenih del na cerkvi in dela v vaški skupnosti, cerkljanskemu župniku mag. Jerneju Marenku in kaplanu Martinu Lebanu ter vsem krajanom Češnjevka za zbrana finančna sredstva. Posebno zahvalo pa so izrekli Občini Cerklje na Gorenjskem in županu Francu Čebulju za finančna sredstva za obnovo cerkve in vodovoda ter postavitev novega igrišča v vasi. Zahvalo so izrekli tudi ključarju Jožetu Hacinu in bratu Mirku pri skrbi za cerkev ter za urejanje njegove okolice in Marinki Šipec za krašenje cerkve ter Neži Jenko za vso darovano cvetje. Po slovesnosti je bila pred cerkvijo pogostitev, pri tej so se še posebno izkazale gospodinje iz Češnjevka.
BESEDILO IN FOTO JANEZ KUHAR, CERKLJE, 28.5.2023
Hodim, da pomagam
Število fotografij: 11
Lions klub Brnik je pod geslom Hodim, da pomagam, pripravil pohod za vse generacije. Na dobrodelnem dogodku v Dvorjah tudi Cene Prevc in Janez Cetin, ki je pripeljal iz Ivančne gorice terapevtski živali za otroke. Pohoda se je v lepem, sončnem vremenu udeležilo 128 ljudi.
Humanitarno društvo Lions klub Brnik je v soboto, 27. maja Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem organiziralo 11. tradicionalno dobrodelno druženje Hodim, da pomagam, s katerim so zbirali sredstva za rehabilitacijo otrok s cerebralno paralizo, za učence s posebnimi potrebami Osnovne šole Helene Puhar v Kranju. Pohod je bil namenjen vsem generacijam, udeleženci so se s starta v Dvorjah lahko podali po treh različno dolgih poteh, in sicer do gradu Strmol, kjer so pripravili za najmlajše iskanje zaklada in družabne igre, na šest kilometrov dolg rekreativni pohod prek polja do Adergasa in po gozdni poti nazaj do ribnika Češnjevek in mimo gradu Strmol v Dvorje, tretja skupina petnajstih pohodnikov pa se je povzpela na Štefanjo Goro. Prehodili so več kot 10 kilometrov.
V bližini spomenika skladatelja Davorina Jenka v Dvorjah sta učiteljici OŠ Helene Puhar Maja Grošelj in Bojana Dujović postavili stojnico, in na njej predstavili ročno izdelane izdelke učencev njihove šole in poželi nemalo pohval.
Gorenjska regija pa bo v naslednjem šolskem letu organizatorka državnih iger specialne olimpijade med 31. januarjem in prvim februarjem 2024. Med organizatorji je tudi OŠ Helene Puhar Kranj, kjer pričakujejo okoli 180 udeležencev, zato zbirajo finančna sredstva.
Po pohodu je vse čakala topla malica, sodelovali so lahko tudi na srečelovu, licitacijah in v dobrodelnih družabnih igrah. Za uspešno izvedbo prireditve pa se je zahvalil Janez Cuderman, ravnatelj osnovne šole Helene Puhar iz Kranja.
Dogodek je obiskal tudi Cene Prevc, vrhunski smučarski skakalec, ki je letos v Planici končal dvajsetletno skakalno kariero in predanost smučarskim skokom, ter pozdravil vse pohodnike, še posebej najmlajše. Med udeleženci pohoda je bila tudi 12-letna Brina Slivnikar iz Vaš pri Medvodah, ki sta jo starša pripeljala na pohod. Po uspešne zdravljenju v Ameriki danes hodi z berglami in sta se z očetom Lukom odločila, da gre 12-letna Brina z berglami peš do Gradu Strmol, za kar je požela veliko simpatij številnih pohodnikov. Med udeleženci pohoda na dva kilometra do gradu Strmol je bil tudi Janez Cetin iz Škofljice, ki je pripeljal na pohod in druženje z otroki terapevtski živali, med njimi južnoameriškega Nanduja Nandeta in Nino ter z njima pričaral nasmehe na otroške obraze. Družabne prireditve se je udeležil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, sicer tudi član Lions kluba Brnik, in pohvalil organizacijo prireditve ter način zbiranja sredstev za potrebe učencev s posebnimi potrebami Osnovne šole Helene Puhar.
Veliko zaslug za uspešno izvedbo letošnje prireditve ima prof. dr. Mitja Košnik, predsednik Lions kluba Brnik.
Spregovoril je nekaj besed o klubu in predstavil njihovo delo, ki vse sloni na prostovoljstvu. Danes lionizem deluje v 210 državah po svetu in ima približno 1,5 milijona članov. V Sloveniji so vsa zbrana sredstva lions klubov namenjena dobrodelnosti. Imamo okoli 50 lions klubov s 1550 člani. Poskušamo pomagati tistim, ki so pomoči potrebni.
DSCN 5508 Veliko zaslug za uspešno izvedbo letošnje prireditve ima prof. dr. Mitja Košnik, predsednik Lions kluba Brnik, ob njem Cene Prevc
DSCN 5541 Janez Cetin iz Škofljice je pripeljal na pohod in druženje z otroki terapevtski živali
DSCN 5492 Janez Cetin se je udeležil pohoda do gradu Strmol tudi z južnoameriškema nandujema Nandetom in Nino
DSCN 5505 Dvanajstletna Brina Slivnikar je po uspešnem zdravljenju v Ameriki z berglama sama prišla iz Dvorij do gradu Strmol. Z njo je bil oče Luka.
DSCN 5496 Na gradu Strmol
DSCN 5514 Obiskali so Adergas in se mimo gradu Strmol vrnili v Dvorje
DSCN 5556 Na sliki župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je velik ljubitelj živali. Družbo sta mu delala južnoameriška nanduja Nande in Nina
DSCN 5544 Vsem pohodnikom je malica dobro teknila
DSCN 5538 Maja Grošelj in Bojana Dujović sta na stojnici predstavili ročno izdelane izdelke učencev njihove šole.
DSCN 5501 Nandu Nande je užival na gradu Strmol in najmlajšimi!
DSCN 5520 Otroci so uživali ob druženju s terapevtskima živalima Janeza Cetina
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 28.5.2023
Župan Čebulj in minister Brežan slovesno odprla nov krvavški vodovod
Število fotografij: 20
Zaključevanje projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 1. sklop
30.000 prebivalcem občin Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Šenčur, Komenda in Vodice zagotovljena dologoročno zanesljiva oskrba s pitno vodo
Cerklje na Gorenjskem, 26. maj 2023 - župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan sta danes uporabi uradno predala nov krvavški vodovod. Slovesnost se je odvila pred sodobono vodarno za pripravo pitne vode pod Krvavcem, zgrajeno v sklopu kohezijskega projekta Osrkba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 1. sklop.
Projekt je velikega pomena, saj prinaša v sodelujočih petih občinah zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev ter 15.000 prebivalcev, ki delajo v gospodarstvu. Vrednost naložbe, ki jo poleg občin sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada, znaša skupaj okrog 15 milijonov evrov.
Več v Sporočilu za javnost
Vir besedilo: Nina Borstner, Agencija Dialogco
Vir foto: Janez Kotar
Nov učni čebelnjak v Cerkljah
Število fotografij: 14
Nov učni čebelnjak v Cerkljah
Trajnostni projekt Prva čebela, je približala čebelarstvo mlajšim generacijam. Do 20.maja, ko praznujemo svetovni dan čebel, bodo štiri osnovne šole prejele nov učni čebelnjak, v Sloveniji jih tako skupno že šestnajst. Čebelnjaki so namenjeni učencem od 5 do 9. razreda iz čebelarskih krožkov kot spodbuda pri učenju o čebelah, oziroma kako približati čebele mlajšim generacijam. Na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah čebelarski krožek deluje neprekinjeno od leta 1986.
Nove pridobitve so bile v Cerkljah na Gorenjskem, Trebnjem, Žalcu in ČD Slovenj Gradec- Mislinja. Po zaslugi Čebelarske zveze in Prve Osebne zavarovalnice so prejeli učne čebelnjake Čebelarsko društvo Cerklje na Gorenjskem je skupaj z Osnovno šolo Davorina Jenka, Občino Cerklje, Zavodom za turizem Cerklje, Čebelarsko zvezo Slovenije in PRVO Osebno zavarovalnico, v sredo pripravilo svečano otvoritev učnega čebelnjaka, ki stoji na odlični lokaciji v sadovnjaku med glavno cesto in osnovno šolo. Zaradi slabega, deževnega vremena, pa so otvoritev zato pripravili v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika, ki so ga napolnili učenci cerkljanske osnovne šole in številni gostje, med njimi župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednica uprave PRVE osebne zavarovalnice Nataša Hajdinjak, predsednik Čebelarskega društva Cerklje Miha Štular, ravnatelj Osnovne šole Davorina Jenka Boštjan Mohorič, prisotna dolgoletna mentorja Franci Strupi in Ciril Mrgole ter sedanji mentor in čebelar Boris Jereb, ki vodi krožek že dvanajsto leto. Tako bodo sedaj mladi čebelarji poleg teoretičnega nabirali praktično znanje v čebelnjaku. Slovesnost so počastili tudi praporščaki Čebelarskih društev iz Cerkelj in sosednjih občin. V Sloveniji je dvanajst tisoč čebelarjev in več kot dvesto čebelarskih društev. Svoje znanje cerkljanski čebelarji uspešno dokazujejo tudi na tekmovanjih.
Osnovnošolci in otroci iz Vrtca Murenčki so pripravili bogat kulturni program, ki je navdušil polno dvorano Borštnikovega hrama. Slišali smo tudi Slakovega Čebelarja in Čebelarsko himno. Pohvale je bil deležen tudi ples Škrati s Krvavca v izvedbi šolske Folklorne skupine. Zahvalo pa je ravnatelj Osnovne šole Davorina Jenka Boštjan Mohorič izrekel tudi Bredi Žargaj za zelo uspešno organizacijo prireditve ter povabil mlade čebelarje na državno tekmovanje mladih čebelarjev, ki bo maja leta 2025 v Cerkljah.
Ob otvoritvi je prisotne nagovoril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in predstavil letošnjo akcijo.
Tudi letos nas je razveselil izjemno dober odziv na razpis, saj je bilo prijavljenih enajst čebelarskih društev, ki potrebujejo učni čebelnjak. Do sedaj so razdelili 16 čebelnjakov in zadnji, šestnajsti je prišel na Gorenjsko, v Cerklje. Slovenija je po organiziranosti in sistemu delovanja čebelarskih krožkov zagotovo vodilna na svetu. Število krožkov iz leta v leto narašča. V Sloveniji se vedno bolj zavedamo poslanstva čebel, njihove pomembne vloge v naravi in za obstoj človeštva. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je ob otvoritvi čebelnjaka v Cerkljah poudaril: »Skrb za čebelarski podmladek je ena od prioritet Čebelarske zveze Slovenije.« Predsednica uprave PRVE osebne zavarovalnice Nataša Hajdinjak pa je med drugim izrazila željo, da se teoretično znanje lahko sedaj uspešno prenese v prakso.
Župan Franc Čebulj je pohvalil uspešen dolgoletni pristop ravnateljev in dosedanje delo mentorjev, predsednika društva Čebelarjev Štularja, kot tudi Francija Strupija, ki ima sedaj na Spodnjem Brniku Čebelarski muzej. Živimo v zelo zdravem okolju. Ponosni pa smo na naše čebelarje, ki ohranjajo ta pomemben del kulturne dediščine, nas oskrbujejo z vrhunskimi medenimi izdelki in z izjemno predanostjo skrbijo za čebele in našo prihodnost. Nov učni čebelnjak je zato pomembna nova pridobitev za cerkljanske šolarje in bo brez dvoma dosegel svoj namen. Predsednik Čebelarskega društva Cerklje Miha Štular pa je med drugim izrekel posebno zahvalo občini Cerklje za vso pomoč, prostor pred šolo, sponzorjem, Prvi osebni zavarovalnici in Čebelarski zvezi Slovenije.
DSCN 5215 Gostje pred novim učnim čebelnjakom v Cerkljah
DSCN 5212 Predsednica uprave PRVE osebne zavarovalnice Nataša Hajdinjak (NA DESNI)
DSCN 5202 Praporščaki s prapori Čebelarskih družin
DSCN 5196 Svečano rezanje traku so zaradi dežja opravili kar na odru Borštnikovega hrama
DSCN 5167 Cerkljanski župan Franc Čebulj je pohvalil dosedanje delo krožka
DSCN 5151 Ob otvoritvi je prisotne nagovoril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč
DSCN 5133 Gostje na slovesni otvoritvi učnega čebelnjaka
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje,17.5.2023
Nadškof msgr. Zore blagoslovil gasilsko vozilo, ki ima teleskopsko dvigalo z reševalno košaro
Število fotografij: 13
Nadškof msgr. Zore blagoslovil gasilsko vozilo, ki ima teleskopsko dvigalo z reševalno košaro
Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Cerklje na Gorenjskem in sosednjih gasilskih društev so imeli 4. maja 2023, na Florjanovo, sveto mašo za gasilce v župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Cerkljah, ki jo je daroval cerkljanski kaplan Martin Leban. Po slovesni sveti maši so se gasilci zbrali pred gasilskim domom v Cerkljah, kjer je Nadškof in msgr Stanislav Zore obiskal gasilce, ki so na florjanovo pripravili uraden prevzem gasilskega vozila, ki ima teleskopsko dvigalo z reševalno košaro novo vozilo blagoslovil ter dejal »Zahvalimo se Bogu za vaše poslanstvo, za vaš čut za sočloveka, v raznovrstnih stiskah in naj vas varuje pri vašem delovanju«.
V Cerkljah se zavedajo, kako razgibana je občina, še bolj pa nova pridobitev za celotno občino. Slovesnosti pred domom Prostovoljnega gasilskega društva Cerklje so se udeležili tudi gostje, med njimi župan Občine Cerklje Franc Čebulj, predsednik Gasilske zveze Cerklje Marjan Luskovec, poveljnik GZ Cerklje Metod Kropar, prejšnji predsednik Blaž Kaplenik, cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk in cerkljanski kaplan Martin Leban, predsednik PGD Cerklje Primož Močnik ter častni član GZ Cerklje Jožef Žlebir.
Župan Čebulj je cerkljanskim gasilcem zaželel varno vožnjo in čim manj odhodov na intervencije, predsednik GZ Cerklje Marjan Luskovec pa se je zahvalil županu Občine Cerklje, občinski upravi in Občinskemu svetu za vso dosedanjo podporo. Besedilo in foto Janez Kuhar.
Florjanova maša na Spodnjem Brniku
Število fotografij: 3
Florjanova maša na Spodnjem Brniku
V sredo, 4. maja goduje sveti Florjan in takrat gasilci praznujejo mednarodni dan gasilcev. Praznik svetega Florjana, zavetnika gasilcev, zaščitnika pred požarom in poplavami, je bil nekoč eden največjih praznikov, svetniku pa so se ljudje radi priporočali.
Z velikim zaupanjem mu tudi še sedaj izročamo naše domove, da bodo varni pred vodo in ognjem. V teh dneh so tako potekale številne Florjanove maše v gorenjskih župnijah. V nedeljo, 7.maja so z gasilsko mašo počastili god zavetnika gasilcev sv. Florjana tudi v podružnični cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja na Spodnjem Brniku gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Spodnji Brnik - Vopovlje in duhovnik Lucijan Potočnik. Prvič so na Spodnjem Brniku praznovali god sv. Florjana leta 2016.leta. Maše za žive in pokojne gasilce se je udeležilo osemintrideset gasilcev. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje. Duhovnik Lucijan Potočnik je blagoslovil gasilce, gasilsko opremo ter prapor gasilskega društva.
Kot so povedali gasilci, jim tovrstni dogodki pomenijo veliko, saj se ob njih spomnijo tudi tistih, ki jih ni več v njihovih vrstah, so jim pomagali v stiski ter jim dali vedeti, da niso sami!
Besedilo: Janez Kuhar, Foto: Igor Stare, Cerklje, 8.5.2023
Na Kmečkem turizmu Pri Mežnarju: Letos že 25. podelitev nagrad prijateljem Štefanje Gore
Število fotografij: 3
Na Kmečkem turizmu Pri Mežnarju: Letos že 25. podelitev nagrad prijateljem Štefanje Gore
Franc Šilar in Janez Žaler v letu dni kar 365 krat na Štefanji Gori
Na Kmečkem turizmu Pri Mežnarju so že petindvajsetič podelili priznanja in nagrade najvztrajnejšim pohodnikom, ki so se na Štefanjo goro vzpenjali od lanskega 1. maja do letošnjega 30. aprila. V vpisni knjigi je bilo v zadnjem letu vpisov 17.232 pohodnikov. Spominske majice in medalje je prejelo 72 pohodnikov za sto ali večkratni obisk Kmečkega turizma Pr Mežnarju, deset pohodnikov, ki so več kot 300 krat prišli na Štefanjo Goro v enem letu, pa so poleg majice in medalje prejeli tudi pokale. Prireditev ob podelitvi je domiselno vodila Breda Banovšek.
Letos je bilo deset pohodnikov, ki so se več kot tristokrat povzpeli do Kmečkega turizma Pri Mežnarju. Med najbolj vztrajnimi obiskovalci, ki sta se v zadnjem letu kar 365-krat podala na Štefanjo Goro, sta bila Franc Šilar iz Olševka in Janez Žaler iz Visokega, tretja je bila s 362 obiski Ančka Grkman s Klanca pri Komendi, četrto mesto je osvojil Marjan Koglar iz Cerkelj, peto si delita Fani in Andrej Hribar iz Klanca s 335 vzponi, sedmi pa je bil s 332 vzponi Franc Podbregar iz Adergasa. Sledita pa osmi Peter Kavran iz Adergasa z 331 vzponi in deveta Suzana Umnik iz Šenčurja s 327 vzponi, deseti pa Matjaž Žlebir iz Dvorij s 323 vzponi. Vseh deset pohodnikov je prejelo zlato medaljo, spominsko majica in pokal, podelila pa jih je Jožica Banovšek.
Do Štefanje gore, (748 mnv) vodijo označene pešpoti iz Adergasa, Olševka, Češnjevka, Dvorij, Grada, Možjance in Velesovega in so primerne za vsakega pohodnika, cilj pa je na kmetiji pri Mežnarju.
»Kmečki turizem smo odprli pred 29 leti, vpisno knjigo pa smo prvič namestili leta 1997 in od takrat dalje prirejamo tudi srečanja ob zaključku sezone. Prvo leto smo našteli okoli tisoč vpisov, letos pa 17.232. V 25. Letih smo doživeli marsikaj lepega, pridobili smo nove prijatelje « nam je povedala Jožica Banovšek, ki skupaj z družino skrbi za pohodnike na Štefanji gori. Največji ljubitelji tega vrha z idiličnim razgledom so se povezali v Klub K-100. Ta združuje vse, ki se v eni sezoni na Štefanjo goro povzpnejo vsaj stokrat. Teh je bilo letos 72 pohodnikov, petnajst pohodnikov je doseglo petdeset obiskov in prejelo bronasto medaljo, osem pohodnikov s 75 obiski srebrno medaljo in 72 pohodnikov z več kot sto obiski zlato medaljo in majico. Deset pohodnikov pa je bilo na Štefanji gori več kot tristokrat. Najmlajši član pa je štiriletni Maks Pfeifer iz Vopovelj, ki je s pomočjo staršev ter dedka in babice dosegel 101 obisk. »Poseben pokal pa je prejel pohodnik Viktor Pungartnik, ki mu zaradi višje sile ni uspelo letos priti do 300 obiskov, ampak le do 247. Viktor je z nami od samega začetka, zato smo se odločili, da Viktor letos dobi poseben pokal in to bo njegov že dvajseti pokal« je povedala Jožica Banovšek.
DSCN 2248 Pohodniki, ki so bili v enem letu več kot stokrat na Štefanji gori. //Foto Janez Kuhar
DSCN 2259 Pohodniki, ki so bili v enem letu več kot tristokrat na Štefanji gori. Od desetih pohodnikov, so štirje odsotni // Foto Janez Kuhar
Na sliki: Janez Žaler (na desni) in Franc Šilar, letošnja zmagovalca Štefanje Gore s 365 vzponi / slika osebi arhiv Franca Šilarja
Besedilo in dve sliki: Janez Kuhar, 4207 Cerklje, 1.5.2023
Rekordna udeležba na prvomajski paradni vožnji AMD Cerklje
Število fotografij: 15
Rekordna udeležba na prvomajski paradni vožnji AMD Cerklje
Letos AMD Cerklje praznuje 70 letnico delovanja društva. Osrednja slovesnost bo septembra.
Avto - moto društvo Cerklje na Gorenjskem, ki letos praznuje 70-letnico delovanja društva, je 1. maja zelo uspešno organiziralo tradicionalno, že 68. prvomajsko paradno vožnjo. Kot je povedal predsednik športne komisije pri AMD Cerklje Jože Glavan, je karavana vozil obiskala 17 vasi pod Krvavcem. Kolona avtomobilov, motornih koles ter desetih gasilskih vozil je krenila izpred gostilne Bavant v Dvorjah pod Krvavcem, mimo Gradu Strmol, skozi vasi Češnjevek, Adergas, Trato, Velesovo, Praprotno Polico, nazaj skozi Dvorje in Grad do Pšate, skozi Poženik, Šmartno, Glinje do Zaloga in Lahovč, mimo Vopovelj, skozi Spodnji in Zgornji Brnik ter skozi Cerklje do Dvorij, kjer so Pod Jenkovo lipo tradicionalno pripravili zaključno srečanje. Gledalci ob cesti, kjer je potekala letošnja paradna vožnja, so videli najnovejša osebna vozila najrazličnejših znamk in tudi stara vozila. Članom AMD Cerklje so bili pri organizaciji paradne vožnje v pomoč tudi gasilci iz Velesovega, Zaloga, Lahovč in Zgornjega Brnika, ki so poskrbeli za njihovo varnost, za varnost pa so med drugimi skrbeli tudi posamezniki, člani AMD Cerklje, stari več kot 80 let, Franc Bolka ( 89 let), Franc Dolinar ( 88 let) in Franc Zorman ( 80 let). Prve piknike po končani paradni vožnji so imeli najprej na Štefanji Gori pod Krvavcem, pozneje pa na spodnji postaji žičnice na Krvavec. Na prvih paradnih vožnjah pod Krvavcem je sodelovalo le okrog 20 motoristov, ki so se 1. maja zbrali na dvorišču Zadružnega doma v središču Cerkelj.
Letos pa je po besedah predsednika AMD Cerklje Zdravka Novaka sodelovalo rekordno število osebnih vozil in sicer kar 161, deset gasilskih vozil, 10 mopedistov Moped toura Zalog pod Krvavcem in 98 predvsem športnih motornih koles, nekaj tudi iz sosednjih občin. Med udeleženci letošnje povorke sta bila tudi cerkljanski župan Franc Čebulj in kuharski mojster v šovu MasterChef Slovenija Luka Jezeršek z družino z avtomobilom Zastava letnik 1987.
Najstarejši osebni avtomobil MG, angleške izdelave, letnik 1966, je na paradni vožnji vozil Aleksander Bizjak iz Kranja, najstarejši mopedi Moped toura iz Zaloga pa so bili trije z letnico izdelave 1957. Lepo obnovljen Tomos colibri 02 letnik 1963 pa je v paradi vozil Florjan Koželj iz Lahovč. Kot pravi Florjan, se s tem z motorjem še ni vozil po dežju, doma pa jih ima še nekaj za obnoviti. Atrakcija zadnjih let pa so starodobniki.
DSCN 4592 Začetek prvomajske paradne vožnje je bil pred gostilno Bavant v Dvorjah
DSCN 4598 Člani Moped toura iz Zaloga so redni udeleženci paradne vožnje. Lani so praznovali 30. Obletnico društva
DSCN 4606 Predsednik AMD Cerklje Zdravko Novak je bil zelo zadovoljen z veliko udeležbo
DSCN 4602 Letos je sodelovalo 98 motoristov in deset iz Moped toura iz Zaloga
DSCN 4618 V paradni vožnji smo videli tudi deset gasilskih vozil
DSCN 4677 SLIKA GASILSKIH VOZIL: Gasilci PGD Cerklje z novo požarno lestvijo
DSCN 4683 V paradni vožnji je letos sodelovalo kar 161 vozil, večina z slovenskimi zastavami
DSCN 4692 Luka Jezeršek z Zastavo letnik 1987
DSCN 4698 Florjan Koželj z vozil lepo obnovljen Tomos colibri letnik 1963, ki se z njim še ni vozil po dežju.
DSCN 4703 Aleksander Bizjak iz Kranja je bil v paradi z avtomobilom znamke MG, letnik 1966
DSCN 4720 Družabno srečanje je bilo Pod Jenkovo lipo v Dvorjah
DSCN 4715 Posebno vozilo iz šenčurske občine, ki je navdušilo prisotne, kjer je potekala povorka.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 1.maja 2023
Slavica Gartner v Domu Taber praznovala 101. rojstni dan
Število fotografij: 8
Slavica Gartner v Domu Taber praznovala 101. rojstni dan
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v mesecu aprilu praznovala stoprvi rojstni dan Slavica Gartner, šesta stanovalka doma, ki je v domu dopolnila sto let. Rodila se je aprila v Češnjici pri Železnikih. Slavica izhaja iz družine, ki je imela štiri sestre. Tri sestre Danica, Darinka in Majda so že pokojne. Svojih otrok pa ni imela. Njen oče je bil tajnik na gimnaziji, mama pa gospodinja. Živeli so svoji hiši in imeli doma več domačih živali. Ko je bila Slavica stara tri leta, se je družina preselila v Novo mesto. Študirala je ekonomijo in se zaposlila v novomeškem IMV-ju. Nekaj časa je delala tudi v Alžiriji na geodetskem zavodu. Pozneje, do prihoda v Dom Taber pa je živela v Ljubljani.
Desetega marca leta 2020 sta bili skupaj s sestro Majdo, danes že pokojno, sprejeti v Dom Taber. Slavi je vseskozi nadvse zadovoljna z osebjem, ki je zelo prijazno, ustrežljivo in toplo. Kot pravi, je Dom Taber čudovit in na lepem kraju s pogledom na Triglav in Škofjeloške pogorje. Kljub častitljivi starosti Slavica še vedno izžareva veliko življenjske energije. Zaradi težav s hojo uporablja invalidski voziček. V prostem času je bila športnica po duši. Kot atletinja je redno nastopala v društvu Sokol. Vse dokler ni imel težav z očmi, je zelo rada brala, pa tudi kuhala. Slavica govori več jezikov, poleg slovenskega tudi italijansko, francosko in nemško. Rada posluša glasbo, obiskovala pa je tudi opero in gledališče.
Slavljenki je na krajši slovesnosti v imenu zaposlenih in stanovalcev Doma Taber čestitala direktorica Martina Martinčič in ji zaželela obilo zdravja ter dobre volje, čestitke slavljenki pa je izrekel tudi cerkljanski župan Franc Čebulj in ji zaželel predvsem zdravja. V imenu stanovalcev Doma Taber pa je slavljenki voščila s »Pesmijo o prijateljstvu« Marta Eržen, stanovalci doma, zbrani v dnevnem prostoru, pa so zapeli pesem Oj mladost ti moja. »Vse najboljše, draga Slavica in veliko zdravja!« pa so jubilantki ob prazniku zaželeli sorodniki-nečaki Iztok, Stanislava in Anton.
Stoprvi rojstni dan je Slavica praznovala vesela in dobre volje ter prejela številne čestitke, rdeča nit vseh pa je bila želja po dobrem zdravju in zadovoljstvu. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka zarezala v dve rojstnodnevni torti, eno so pripravili v Domu Taber, ki jo je izdelala vodja kuhinje Biljana Bučić, drugo torto pa so ji prinesli sorodniki, nečaka Iztok Dernovšek in Anton Mastrel in nečakinja Stanislava Mastrel.
DSCN 4538 Slavljenki so čestitali za 101 rojstni dan sorodniki, (prva z leve) direktorica Doma Taber Martina Martinčič in (drugi z leve) župan Občine Cerklje Franc Čebulj
DSCN 4552 Slavica Gartner je praznovala 101. rojstni dan
DSCN 4557 in 4575 Slavljenka je zarezala v torto
DSCN 4530 IN 4531 Prva sta slavljenki voščila direktorica Doma Taber Martina Martinčič in župan Občine Cerklje Franc Čebulj
DSCN 4559 Posnetek Slavljenka Slavica z zaposlenimi
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 25.4.2023
Podjetniški pogovorni večer s podjetnikom Ivom Boscarolom
Število fotografij: 13
Podjetniški pogovorni večer s podjetnikom Ivom Boscarolom
Društvo obrtnikov in podjetnikov Cerklje na Gorenjskem je pripravilo v sredo, 19. aprila 2023 v dvorani Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah zelo zanimiv pogovorni večer z podjetnikom Pipistrela Ivom Boscarolom, ki ga je vodila Rosvita Pesek. Po razgovoru je Boscarol odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev.
Uvodoma je vse prisotne v dvorani, še posebej pa goste pozdravil predsednik Društva obrtnikov in podjetnikov Cerklje Andrej Kosec, sicer direktor podjetja Bauta. Med gosti o bili prisotni župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, cerkljanski občinski svetniki, predsednik Društva obrtnikov Šenčur Aleksander Gorečan ter številni obrtniki in podjetniki cerkljanskega območja. Kot je dejal Andrej Kosec, je to prvi podjetniški večer v letošnjem letu, s podobnimi pogovori pa želijo v prihodnje nadaljevati.
Na vprašanje Rosvite Pesek, kdo ste Ivo Boscarol, je dejal: »Sem srečen človek. Tudi jaz sem se veliko naučil na napakah. Jaz sem eden redkih ljudi, ki lahko rečejo, da jim je služba hobi in hobi služba. Povedal je, da ne more vsaka vlada, ki se zamenja, postaviti nove vizije. Z delom začnem največkrat ob štirih zjutraj in velikokrat končam po polnoči. Ko sem bil direktor v Pipistrelu, je imelo polovico zaposlenih višjo plačo od mene. Jaz se nisem nikoli počutil drugačnega. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je bilo 1:3. Vsi smo imeli povprečno dobre plače, nihče ni imel niti ekstremno visoke niti minimalne plače!«
Njegova izjava »Slovenci vse oprostijo, samo uspeha ne. To velja še danes«je bila izjava, ki je prejela leta 2015 Večerovo nagrado Bob leta. Povedal je tudi, da bodo na madžarskem izdelovali eno od Pipistrelovih letal. »Podjetje pa je Američanom prodal zato, da se zgodba lahko nadaljuje, saj se v nasprotnem primeru namreč ne bi mogla. Vsi, ki sedaj investirajo v leteče taksije in vse drugo, kar tudi mi izdelujemo, vlagajo stokrat več denarja, kot sem ga imel na razpolago jaz«, je povedal o razlogih za prodajo podjetja Pipistrel. Ivo Boscarol, ajdovski podjetnik in slovenski inovator, poslovnež in letalec, je prejel med drugim tudi priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Izpolnil pa je tudi obljubo in gasilcem nakazal toliko denarja, kot ga jim je država. Na dražbi pa je kupil v ljubljanskem BTC Kosolej in še zemljišče, kompleks Žita.
Predsednik Andrej Kosec jima je ob koncu pogovora čestital ter jima izročil darili za rojstna dneva Ivu Boscarolu, ki je praznoval 15. aprila ter Rosviti Pesek, ki ima rojstni dan nekaj dni za Boscarolom. Ob zaključku pogovora se je Andrej Kosec zahvalil obema za zelo zanimiv večer ter Ivu Boscarolu, ki se je odrekel honorarju, predal prostovoljne prispevke prisotnih, zbranih na prireditvi v višini dva tisoč evrov pa je namenil za otroke v fundaciji Vrabček upanja za invalidno mladino v Stari Gori.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje 20.4.2023
Tehniški dan za osmošolce - Na poti do poklica
Število fotografij: 3
Tehniški dan za osmošolce - Na poti do poklica.
V sredo, 19. aprila 2023 je psihologinja Erika Jensterle, zaposlena na Osnovni šoli (OŠ) Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem organizirala tehniški dan za osmošolce z naslovom Na poti do poklica. Dopoldne so se odvijalne različne aktivnosti, ki bodo učencem olajšale načrtovanje poklicne poti.
Učenci so si v avli šole ogledali razstavo poklicev Gospodarske zbornice Slovenija Grem se učit, kar hočem bit! V nadaljevanju so na delavnici, ki jo je izvedla zakonska in družinska terapevtka Lili Kodelja iskali odgovore na vprašanje: Kaj bom, ko bom velik? Odkrivali so svoja močna področja in jih povezali s svojimi poklicnimi cilji. Učenci, razdeljeni v skupine, so nato skupaj z učitelji spremljevalci obiskali različne delovne organizacije v Cerkljah in sicer Podjetje Slatnar d.o.o., kjer jim je direktor Peter Slatnar predstavil pomembnost ustvarjalnosti in razvijanja idej, Mizarstvo Janez Boštic s.p., kjer so spoznali delo mizarja in lesarskega tehnika, s poudarkom na delu z masivnim lesom, v podjetju Preša d.o.o. jih je direktor Janez Preša seznanil z zaposlenimi avto serviserji, avtokleparji, avtoličarji in prodajalci, vodja cvetličarne Cvetlični vrt Marjeta Imperl je skupaj s sodelavko učence seznanila z delom cvetličarja in prodajalca, zobozdravnica Ana Antolič in njena asistentka sta predstavili delo v zobozdravstvu, pod vodstvom vodje zdravstvene nege Kranj Barbare Bukovnik pa so spoznali zdravstvene poklice v Zdravstvenem domu Cerklje, v vrtcu Murenčki jih je prijazno sprejela vodja Renata Perne in zaposlene vzgojiteljice, poklic geodeta je predstavil Tilen Urbančič, poklic kozmetičarke Anita Štular Mušič, poklic arhitekta pa Samo Salihović.
Tehniški dan se je zaključil s predavanjem Adrijana Galjota, direktorja Piščančjereje Galjot iz Lahovč, ki je tudi sam obiskoval OŠ Davorina Jenka Cerklje. Njegova podjetniška ideja se je rodila v zadnjih razredih OŠ. Mladim je skozi svoje izkušnje pokazal, da je z vztrajnostjo možno doseči zastavljene cilje. Osmošolci so bili navdušeni nad razgibanim in pestrim dogajanjem. Všeč jim je bilo, ker so lahko spoznali različne poklice in delovanje podjetij v lokalnem okolju. Vse pomembne informacije so ob koncu dneva shranili v poklicnih mapah, ki so jih izdelali skupaj z razredniki. Glede na pozitiven odziv učencev, razrednikov kot tudi podjetij v Cerkljah, bodo take aktivnosti zagotovo načrtovane tudi za bodoče generacije osmošolcev.
Na prvih dveh slikah:
DSCN 4277 IN 4280 - Vodja zdravstvene nege Kranj Barbara Bukovnik jim je predstavila zdravstvene poklice v Zdravstvenem domu v Cerkljah. Na desni župan Čebulj in direktorica ZD Kranj Žurova.
Tretja slika DSCN 20230 - Učenci so si v avli šole v Cerkljah ogledali razstavo poklicev Gospodarske zbornice Slovenija Grem se učit, kar hočem bit!
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 20.4.2023
Nov defibrilator pred vhodom v Zdravstveni dom Cerklje
Število fotografij: 6
Nov defibrilator pred vhodom v Zdravstveni dom Cerklje
V sredo dopoldne, 19. aprila 2023, so predali v Cerkljah v uporabo nov defibrilator, ki je namenjen reševanju človeških življenj v primerih zastoja srca. Občina Cerklje kot pobudnik skupnega nakupa je nabavila zunanjo omarico, defibrilator pa je podaril Zdravstveni dom Kranj. Defibrilator je predala županu Občine Cerklje na Gorenjskem Francu Čebulju direktorica Zdravstvenega doma Kranj ga. Lilijana Gantar Žura. Ob predaji sta bila navzoča iz Občine Cerklje Metod Kropar, tudi kot poveljnik Gasilske zveze Cerklje ter Joža Prestor, vodja zdravstvene nege Zdravstvenega doma Kranj. Občina Cerklje se zahvaljuje za nov defibrilator, ki je nameščen pred glavnim vhodom v Zdravstveni dom Cerklje.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje,19.4.2023
V Cerkljah so na večeru folklore peli in plesali
Število fotografij: 6
Kulturno društvo Folklora Cerklje je v soboto, 1. aprila 2023 uspešno organizirala v dvorani Borštnikovega hrama v Cerkljah 14. Večer folklore, ki ga je priredila s podporo Občine Cerklje na Gorenjskem. Med gosti na prireditvi je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, častni člani društva in bivši mentor Brane Šmid. Navzoče je pozdravila predsednica Kulturnega društva (KD) Folklora Cerklje ter se izrekla zahvalo vsem nastopajočim in sponzorjem. Cerklje na Gorenjskem so bile v soboto predvsem v znamenju plesa.
V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika so poleg gostiteljev Kulturnega društva folklora Cerklje nastopili še Ostovičevi godci, doma iz Zgornje Besnice, člani Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja, Otroška folklorna skupina Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom mentoric Petre Fajdiga in Špele Srečnik, Folklorni skupini Kamnik in Tine Rožanc iz Ljubljane ter ljudska pevca in godca Jože in Jožica ki je igrala na bršlinov list, doma iz Trboj.
Prireditev je domiselno vodila Majda Bizjak. Uvodoma je poudarila, da so veseli, da se lahko spet svobodno družimo po koroni. »To je za nas resnični praznik, kajti mi živimo za folkloro, za njihove običaje, pesmi in plese. Folklora nista samo petje in ples, to je naš način življenja, poglablja se v različna obdobja življenja naših prednikov, njihove običaje, pesmi ion plese, oblačilno kulturo in vse, kar je spremljalo njihovo življenje od zibelke do groba. Za naš obstoj se nam ni treba bati.« Zaključila pa je predstavitev z besedami » Naj godci poženejo v žilah nam kri, plesalce že pete močno srbijo in fantje dekleta za pas že držijo«.
Kot prva je nastopila Folklorna skupina Folklora Cerklje, ki deluje že 18 leto, in v kateri deluje 24 članov. Veliko nastopajo na različnih prireditvah v občini in po Sloveniji ter tudi v tujini, njihov strokovni vodja pa je od januarja 2020 Miran Murnik, ki je zaradi bolezni nasledil Braneta Šmida. Zaplesali so splet gorenjskih plesov z naslovom Na cerkljanski tržnici in Birtovsko.
Folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane je predstavila splet koroških in primorskih plesov iz Roža in Primorske šagre. Strokovni vodja je Marko Kosmač. Folklorna skupina Kamnik ima bogato 50 letno tradicijo, pred 12 leti pa so stopili na samostojno pot. Navdušili so spletom gorenjskih plesov Na planini luštno je in Ko pridejo pastirji s planine. Otroška folklorna skupina Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje, ki jo vodita mentorici Petra Fajdiga in Špela Srečnik, navdušila pa je s Škrati s Krvavca. Ljudska pevca in godca Jože in Jožica, ki igra tudi na bršlanov list, doma iz Trboj, sta zaigrala venček narodnih Kaj si imela in Sem mislil sinoč v vas priti. Nastopili so tudi Ostovičevi godci člani Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, kjer so zaigrali Valček spod Krvavca, Matičkovo polko, Valček z Bohina in Ceprle. Besedilo in foto Janez Kuhar, 2.4.2023
V Domu starejših izdelovali butarice
Število fotografij: 4
V Domu starejših izdelovali butarice
V pritličju Doma starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah je v četrtek, 30. marca 2023, tik pred cvetno nedeljo, Ivan Kropivnik, član likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje prikazal stanovalcem doma izdelovanje velikonočnih šopkov in butaric na način, kot so jih izdelovali nekoč pod Krvavcem. Izdelali so zelo lepe butarice. Zanimanje med stanovalci doma je bilo nad pričakovanji, saj se jih je več kot 40 vključilo v izdelovanje butaric in velikonočnih šopkov. Vsak, ki si je želel butarice ali velikonočnega šopka, ga je lahko vzel s seboj. Prostovoljec Ivan je za izdelavo butaric pripravil leskove enoletne palice in za povezovanje vrbo, za okrasitev pa bršljan, lovorikovec, rožmarin in oljko. Dodal pa je še pisane trakove in cvetove iz krep papirja, ki jih je izdelala prostovoljka Darinka Kralj. Oljčne vejice je poleg Ivana Kropivnika prinesel še velesovski župnik Slavko Kalan, ki je imel v petek v Domu Taber tudi sv. mašo ter blagoslov zelenja. Prisotne je pozdravila tudi direktorica Doma Taber Martina Martinčič. Besedilo Janez Kuhar, 3.4.2023, foto Nataša Lavtižar
Uspešno delovanje Gasilske zveze Cerklje
Število fotografij: 12
Izvolili so novo vodstvo GZ Cerklje, za predsednika je bil izvoljen Marjan Luskovec, za poveljnika pa Metod Kropar.
V četrtek, 30. marca je v prostorih gasilskega doma v Cerkljah potekala Skupščina Gasilske zveze Cerklje na Gorenjskem. Poleg delegatov so se zbora udeležili tudi člani upravnega odbora, člani poveljstva, častni član GZ Cerklje Jožef Žlebir, gostje iz sedmih sosednjih gasilskih zvez, župan Občine Cerklje Franc Čebulj, Jože Derlink podpredsednik GZ Slovenije, Tomaž Vilfan predsednik GZ Gorenjske in Matej Kodrič, vodja Regijskega centra za obveščanje Kranj.
V zvezo je vključenih osem društev in sicer PGD Cerklje, Zgornji Brnik, Zalog, Lahovče, Spodnji Brnik-Vopovlje, Štefanja Gora, Šenturška Gora in Velesovo. Delovno predsedstvo je vodil Primož Močnik, člana pa sta bila Aleksander Lakatoš in Irena Grilc, zapisnikarica pa Polona Kaplenik. Potrdili so dnevni red in poslovnik skupščine GZ Cerklje.
Poročilo o delu GZ Cerklje je podal njen predsednik Blaž Kaplenik. Zahvalil se je Občini Cerklje, predvsem pa županu Francu Čebulju, da je imajo gasilci zagotovljena finančna sredstva za nemoteno delovanje gasilskih organizacij. Komisije so svoje delo opravile dobro in v okvirih, kakor so to dopuščale omejitve. Pohvalo je izrekel komisiji za mladino in komisiji za izobraževanje. Z ekipo in tehniko pa so lansko leto sodelovali na dveh velikih požarih na Potoški gori nad Preddvorom in na največjem požaru v zgodovini države na Krasu. Kot je še povedal predsednik GZ Cerklje Blaž Kaplenik, letos mineva trideset let kar dela v gasilski organizaciji ter se zahvalil vsem, ki so doprinesli k uspešnemu delu v društvih in gradili gasilstvo pod Krvavcem.
Poveljnik Gasilske zveze Cerklje Metod Kropar pa je predstavil delo zveze. Sodelovali so v 68 intervencijah na katerih je sodelovalo 1313 gasilcev. Uspešno je opravilo tečaj 25 novih pripravnikov gasilcev, uspešno pa so sodelovali na več gasilskih tekmovanjih. Nakupi opreme pa so potekali po že v naprej dogovorjenem načrtu. Na koncu mandata pa se je Kropar zahvalil predsedniku GZ Blažu Kapleniku, upravnemu odboru GZ, poveljnikoma Janezu Baseju in Alešu Ropotarju in vs, ki so pripomogli k njihovim skupnim uspehom.em poveljnikom gasilskih društev in gasilcev za pomoč in dobro opravljeno delo. Posebno zahvalo pa je izrekel županu Francu Čebulju in občinskemu svetu za dobro sodelovanje in podporo pri njihovem delu.
Po razrešnici staremu vodstvu GZ so sledile volitve. Izvolili so novo vodstvo. Novi predsednik je postal Marjan Luskovec, poveljnik pa bo Metod Kropar, ki je delo poveljnika uspešno opravljal že prejšnji mandat. Za delegata 18. Kongresa GZ Slovenije je bil predlagan Marjan Luskovec, za delegata za Plenum GZS pa Metod Kropar. Sledili so pozdravi gostov, ki so vsi pohvalili uspešno sodelovanje in čestitali novemu vodstvu za dobro sodelovanje tudi v prihodnje.
Podelili so tudi več priznanj, med njimi sta jih prejela župan Franc Čebulj, ki se je v nagovoru zahvalil dosedanjemu predsedniku Blažu Kapleniku za uspešno opravljeno delo ter predsednik GZ Cerklje Blaž Kaplenik. Župan Franc Čebulj je čestital novemu vodstvu in zaželel dobro sodelovanje z občino tudi v prihajajočem mandatu. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 31.3.2023
K žegnu z domačo košaro
Število fotografij: 5
K žegnu z domačo košaro
ADERGAS - Kulturno umetniškodruštvo Pod lipo Adergas v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem prireja tečaj – delavnico Pletarstva z naslovom K žegnu z domačo košaro.
Kot je povedala Angelca Maček iz Adergasa priznani pletarski mojster Janez Krišelj iz Preddvora v teh dneh deli znanje o pletenju košar iz leskovega lesa udeležencem v dvorani v Adergasu.
Tečaj poteka v mesecu marca in tudi še v aprilu v prostorih dvorane v Adergasu, udeležuje pa se ga dvanajst ljudi. Novembra lansko leto je preddvorskega pletarja Janeza Krišlja Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine, na kar je zelo ponosen. Kot pravi Janez, je to rezultat vsaj 25 let dela oziroma več, saj je začel plesti sredi osemdesetih let. Danes izdeluje cajne, košare za okras, koše, cambohe (košare brez ročaja z neravnim dnom), lese in še marsikaj drugega, inovativnega.
Veliko znanja si je pridobil z opazovanjem svojega strica in drugih pleraskih mojstrov, sam pa se je ds to obrtjo začel aktivneje ukvarjati po upokojitvi. Pletli pa sta tudi že njegova mama in teta. Odločil se je, ko se bo upokojil, bi rad čim več rokodelskega znanja prenesel tudi na mlajše generacije. Svojo prvo majhno cajno je izdelal leta 1994, ki jo uporablja še danes. Svoje znanje pletarstva z veseljem prenaša na mlajše tudi v osnovnih, srednjih in višjih šolah. Osnovni tečaji trajajo pet dni. Njegov rod izhaja iz Zgornje Bele pod Storžičem, vasi ob potoku Belica, ki izvira nad Bašljem. Tam je bilo veliko objektov od žag, mlinov do kovačij. Vsaka kmetija je imela nekoč več cajn, za delo na polju in pobiranje poljščin. Manj premožni pa so v njej nosili tudi velikonočne jedi k blagoslovu, pravi mojster Janez. Izdelovali so še cambohe, ki so bili predvsem namenjen nošenju krme v hlev. Danes pa se pri Krišljevih najpogosteje oglasijo lastniki konj, ki potrebujejo camboh za prenašanje stelje, prostornine do 50 litrov. V petdesetih letih je ta dejavnost zastala. Ljudje so odšli v službe, v bližnji Kranj, starejši pa so še nadaljevali s pletenjen cajn in košar.
Od leta 2015 je Janez Krišelj član Rokodelskega centra v Duo v Škofji Loki. Je tudi član Centra Domače in umetne obrti Škofja Loka, kjer uspešno sodeluje s Katjo Sekirnik, vodjo centra. Janez svoje znanje stalno dopolnjuje. Kjerkoli sliši kakšnega pletarja, ga skuša obiskati, da dobi novo informacijo. Vsako leto v sodelovanju z Rokodelskim centrom Duo v Škofji Loki vodi dva do tri delavnice, tečaje pa je imel tudi od Solčave do Bohinja.
Do tridesetega leta je bil aktiven športnik, potem rekreativec, smučarski tekač, biatlonec, rad pa ima tudi hojo po hribih. Vidi se, da je športnik po duši in telesu. Janez sedaj veliko kolesari po Sloveniji. Letno prevozi s kolesom okoli deset tisoč kilometrov. Do 27. marca je prevozil že dva tisoč kilometrov. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 27.3.2023
Občni zbor Društva kmečkih in podeželskih žena Cerklje – Šenčur, Gorenjski nagelj
Število fotografij: 12
Občni zbor Društva kmečkih in podeželskih žena Cerklje – Šenčur, Gorenjski nagelj
Članice Društva kmečkih in podeželskih žena Cerklje – Šenčur, Gorenjski nagelj, so se v četrtek, 23. marca 2023 zbrale na petem rednem občnem zboru v veliki sejni sobi Kmetijske zadruge Cerklje, pri tem pa so se jim pridružili tudi gostje, cerkljanski župan Franc Čebulj, Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Kranj in direktorica Zavoda za turizem Cerklje Polona Šafner.
Društvo, ki deluje na območju cerkljanske in šenčurske občine in je ob ustanovitvi leta 2019 štelo 110 članic, zdaj jih ima že 150. Ustanovi občni zbor društva Gorenjski nagelj je bil 25. marca 2023 v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Da je občni zbor v Cerkljah potekal gladko, je poskrbelo delovno predsedstvo Maria Mia Grillc, Tanja Ciperle in Mihaela Stare. Gorenjski nagelj združuje kmečke in podeželske žene ter dekleta občin Cerklje in Šenčur, ki so bile še pred dobrimi štirimi leti in pol del kranjskega društva Kmečkih žena, kot je povedala predsednica društva Gorenjski nagelj Andreja Bogataj. Njihov glavni namen je po besedah predsednice Društva kmečkih in podeželskih žena Gorenjski nagelj Andreje Bogataj druženje, prostovoljno povezovanje kmečkih žena in deklet s ciljem, da skrbijo za oživljanje tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave ter da v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo skrbijo za izboljšanje strokovne izobraženosti kmečkih gospodinj v obliki tečajev, predavanj in ekskurzij. Društvo je že od vsega začetka razvijalo razne dejavnosti, v glavnem je težilo k izobraževanju članic v zvezi s kuharskimi tečaji. Pomembna pa je skrb za povezovanje in srečanja s sosednjimi in prijateljskimi društvi, eden od temeljnih namenov pa je tudi ohranjanje ljudskega izročila, starih jedi in običajev.
V letu 2022 so med drugim sodelovale pri razdeljevanju sadik gorenjskih nageljnov, akcija pa bo potekala tudi letos bodo v Cerkljah, ko bodo razdelili tisoč sadik. Lani avgusta so imele strokovno ekskurzijo v Slovensko Istro, sodelovale so tudi na Cerkljanski tržnici ter na srečanju članic gorenjskih društev v Kropi, v decembru pa so bile na Adventnem izletu v Vojniku in Mozirskem gaju. Pripravile pa so tudi ob dnevu državnosti in občinskem prazniku pogostitve.
Letošnji program pa je bogatejši. V februarju 2023 so imeli začetni in nadaljevalni tečaj izdelovanja rož iz krep papirja, na pustni povorki v Cerkljah so pekle flancate, uspešen pa je bil izlet v Prekmurje. 12. in 14. aprila 2023 bosta delavnici izdelave štrukljev na Akademiji Jezeršek na Zgornjem Brniku, 18. aprila 2023 pripravljajo predavanje Miše Pušenjak o vrtnarjenju in delu na polju. Na zboru so soglasno potrdili program dela za letošnje leto. Zbrane so nagovorili župan Cerkelj Franc Čebulj, Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Kranj in direktorica Zavoda za turizem Cerklje Polona Šafner ter jim zaželeli uspešno delo še naprej. Župan Franc Čebulj je vsem ženam čestital za materinski dan ter vse povabil na prireditev v mesecu septembru z naslovom Pozdrav Gorenjskemu nageljnu. Za zabavni program pa je poskrbel stand up komik in improvizator Rok Škrlep, kmečke žene in dekleta pa so napekle številne dobrote, ki so jih ponudile vsem prisotnim.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 23.3 2023
Srečanje prostoferjev z županom
Število fotografij: 10
Srečanje prostoferjev z županom
Župan Franc Čebulj se je prostoferjem zahvalil za njihov doprinos, podarjeni prosti čas in dobro voljo, ki jo dajejo uporabnikom storitve. Vsi vozniki prostoferji opravljajo vse prevoze brezplačno!
Cerkljanski prostoferji so se na povabilo župana Franca Čebulja zbrali v sredo, 15 marca 2023 v Gostilni Zajc v Lahovčah, kjer so imeli kratko obnovitveno izobraževanje prostovoljnih voznikov v okviru projekta Prostofer in zaupniki Društva upokojencev Cerklje, ki sodelujejo v projektu Starejši za starejše, ki ga financira Občina Cerklje na Gorenjskem. Mreži brezplačnih prevozov za starejše Prostofer, se je 13. oktobra 2020 kot 45 občina pridružila tudi Občina Cerklje na Gorenjskem. Prostovoljni vozniki lahko rečemo, da so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno. Vsi vozniki prostoferji opravljajo vse prevoze brezplačno!
Izobraževanje je vodil direktor Zavoda Zlata mreža Miha Bogataj. Prostofer je trajnostni vseslovenski projekt Zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, ki pa radi priskočijo na pomoč. Prostoferji z družbeno koristnim delom starejšim prostovoljno omogočajo večjo mobilnost, večjo socialno vključenost in medsebojno povezovanje.
Župan Franc Čebulj se je zahvalil v imenu občine in uporabnikov njihovih storitev za prostovoljno delo in se srečal s prostovoljnimi vozniki. Zahvalil se je za njihov doprinos in podarjeni prosti čas in dobro voljo, ki jo dajejo uporabnikom storitve. Poudaril je, da je bila glede na odziv uporabnikov storitev zelo dobro sprejeta in je vesel, da ima tako številčno ekipo, ki nudi brezplačne prevoze starejših vsak dan med tednom. Zahvalo je župan izrekel tudi prostoferki in predsednici Društva upokojencev Cerklje Marti Hočevar ter Nini J. Janežič, zaposleni v občinski upravi, za sodelovanje in koordiniranje projekta Prostofer. V lanskem letu 2022 so vozniki opravili skupaj 170 brezplačnih prevozov na klic, leta 2021 pa je bilo skupno opravljenih 73 voženj. Od tega je bilo lani največ prevozov na zdravniške preglede v Ljubljano, Kranj in v bolnišnico Jesenice ter do lekarne. Prostovoljci namreč niso samo šoferji, ampak pogosto tudi spremljevalci, ki starostnike pridejo iskat na dom, jih počakajo pred zdravstvenimi domovi, bolnišnicami ob različnih pregledih ali posegih ter jih spremijo do vrat ustanov.
Kot je uvodoma povdaril direktor Zavoda Zlata mreža Miha Bogataj, Prostofer deluje že v 93 slovenskih občinah, ima 1200 prostovoljnih voznikov, ki so lani naredili 22 tisoč prevozov. Letos pa so sklenili dogovor še z desetimi občinami, ki bodo na novo vključenih v mrežo Prostofer, z Gorenjske sta to občini Gorje in Mengeš. Bogataj pa se je zahvalil Občini Cerklje in Društvu upokojencev Cerklje za nove voznike ter za prevoze do bolnišnic, UKC Ljubljana in preglede v zdravstvenih ambulantah.
Trenutno je v občini Cerklje na Gorenjskem aktivnih dvanajst prostovoljnih voznikov. Največ, 33 voženj je lani opravil »prostofer« Marjan Boltežar iz Zgornjega Brnika. Storitev prostovoljnih prevozov za starejše v občini Cerklje že od 13. oktobra 2020 opravlja devet voznikov prostovoljcev: Marjan Boltežar, Tone Globočnik, Hočevar Marta, Klemenc Jože, Marko Marija, Repnik Alojz, Zukanović Omer, Vreček Janez in Zajc Jernej. V letošnjem letu so se ekipi prostoferjev pridružili Viktor Erzar, Peter Brankovič in Ivan Kne. Sledil je sproščen pogovor, kjer so si prisotni izmenjali poglede in določene izkušnje, ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 15.03.2023
Rez potomke najstarejše vinske trte na svetu že petič v Cerkljah
Število fotografij: 8
Rez potomke najstarejše vinske trte na svetu že petič v Cerkljah
V petek, 10. marca 2023 so na vrtu rojstne hiše Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem, prvega slovenskega gledališkega igralca, režiserja, pedagoga in utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča, petič obrezali Nacetovo trto, potomko najstarejše, 450 let stare vinske trte na svetu, sorte modre kavčine z mariborskega Lenta, ki je tudi uradno vpisana v Guinessovo knjigo rekordov, kot najstarejša žlahtna trta na svetu.
Cepič (trs) so slovesno v Cerkljah posadili pred petimi leti 1. julija, na Borštnikov 160. rojstni dan, letos na petem rezu pa mineva 165 let od rojstva Ignacija Borštnika. Dogodek je sofinancirala Občina Cerklje.
Pomembnega opravila so se lotili Davorin Slejko, predsednik društva Mladovita, Alojz Jenuš –Slavek, varuh mariborske Stare trte in Ivan Kropivnik, skrbnik Nacetove trte iz Cerkelj, dogodka pa se je udeležil tudi skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne. Delo je vsem šlo zelo dobro od rok.
Predstavila sta tudi Društvo ljubiteljev potomk stare trte z Mariborskega Lenta Medovita, ki je bilo ustanovljeno pred 20 leti in ga sestavlja 25 članov oziroma družin. Letošnje, drugo skupno srečanje bo jeseni v Dupljah, lani pa je bilo prvič po desetih letih prvo takšno srečanje organizirano na Gorenjskem, po enoletni zakasnitvi zaradi corone, in sicer na Blejskem gradu. Slovesnega dogodka sta se udeležila tudi predstavnika iz Dupelj Brako Bandelj, skrbnik Dupljanske trte in Jernej Markič.
Krajši kulturni program pa so pripravili Ljudski godci Cerkljanski gavnarji. Po končanem rezu Nacetove trte, jih je gospodar trte Dane Novak povabil v Borštnikovo domačijo na suhomesnate narezke, kjer so nazdravili za njeno uspešno rast. Dane je za vse obiskovalce spekel tudi okusno orehovo potico.
Davorin in Alojz pa sta v Borštnikovo domačijo prinesla buteljko odličnega vina Medovita, ki so ga udeleženci poskusili oziroma z njim nazdravili. Alojz Jenuš- Slavek pa je zbranim povedal, da so do sedaj posadili potomko stare trte z Lenta po Sloveniji in svetu na več kot 250 lokacij s certifikatom.
Lani je Nacetova trta bogato obrodila. Odtrgali so šestdeset grozdov skupne teže 9,3 kilograma. Največ zaslug, da so trto z Lenta pred petimi leti pripeljali v Cerklje ima cerkljanski župan Franc Čebulj.
Cehovsko društvo kovačev Slovenije je pred štirimi leti izdelalo ročno kovano ograjo in jo na posebni slovesnosti postavilo okrog Nacetove trte z Lenta, ki lepo raste ob Borštnikovi domačiji v Cerkljah. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 12.3.2023
Duhovnik na Šenturški Gori Simon Robič je bil tudi priznani naravoslovec, jamar in gornik
Število fotografij: 5
Duhovnik na Šenturški Gori Simon Robič je bil tudi priznani naravoslovec, jamar in gornik
Prihodnje leto 11.februarja bo minilo dvesto let od njegovega rojstva, umrl pa je 7.marca 1897.leta na Šenturški Gori
Na Šenturški Gori je 7. marca 1897 leta, torej pred 126 leti umrl župnijski upravitelj Simon Robič, ki je od leta 1874 pa vse do smrti 1897.leta služboval v župniji na Šenturški Gori pod Krvavcem, kjer je tudi pokopan. Rodil se je v družini malega kmeta Jakoba Robiča v Kranjski Gori 11. februarja 1824. leta, kasneje priljubljen duhovnik Simon Robič, ki je bil v duhovnika posvečen leta 1850. Kot kaplan je najprej služboval v različnih gorenjskih krajih, dokler ni bil imenovan za upravitelja župnije na Šenturški Gori. Župnija Šenturška Gora pa je bila s 1.1.2020 pridružena župniji Cerklje na Gorenjskem.
Robič je bil tudi prirodoslovec, biolog, botanik, geolog, jamar, mikrolog, speleolog, zoolog, narodni buditelj, planinec in publicist. Bil je močno slovensko narodno zaveden in se je med drugim zavzemal za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Že v gimnazijskih letih se je priljubljeni duhovnik navdušil nad naravoslovjem, zlasti nad botaniko. Kljub interesu za naravo je najprej dokončal študij filozofije, nato vstopil v bogoslovje.
Robič se je izkazal tudi kot strasten zbiralec in popisovalec posameznih rastlinskih vrst. Zbiral je tudi minerale, odkril je Mokriško jamo in v njej popolno okostje jamskega medveda, ki ga sedaj hranijo v v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Nabiral je planinske polže in med drugim odkril 10 zanimivih originalov, od katerih jih je pet poimenovanih po njem. Njegova celotna zbira mehkužcev obsega več kot 10.700 primerkov. Njegovo gradivo v mnogih primerih predstavlja osnovo zbirk današnjega Slovenskega prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.
Zaradi njegove pionirske vloge pri raziskovanju jam na področju Domžal in Moravč se je domžalsko jamarsko društvo ob ustanovitvi leta 1961 poimenovalo prav po Simonu Robiču. V njegov spomin so ob Jamarskem domu na Gorjuši pri Domžalah junija 1974 postavili doprsni kip, ki je bil sploh prvi doprsni kip pri nas, postavljen v čast speleologu. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje 08.03.2023
Zbor članstva Kluba Liberius Cerklje
Število fotografij: 2
Zbor članstva Kluba Liberius Cerklje
Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer je bil rojen skladatelj Davorin Jenko, je v ponedeljek, 6. marca potekal Zbor članstva Kluba LIBERIUS Cerklje, ki ga zelo uspešno vodi prof. Daniela Močnik. Zbora so se udeležili tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, predstavnica Zavoda za turizem Cerklje Polona Šafner, Štefka Luskovec iz Kulturnega društva Krvavec Spodnji Brnik in Štefan Močnik iz Društva upokojencev Cerklje.
Po podanih poročilih o udejanjenih programih in projektu ter zadovoljivem finančnem rezultatu so pozornost usmerili v načrtovano kulturno potovanje skozi tekoče koledarsko leto na področju literarne, glasbene in gledališke dejavnosti. Potrdili so tudi vodje sekcij: za Bralni študijski krožek Marino Vidali, za prostovoljsko delo v Domu starejših Taber v Šmartnem Lilijano Skubic in za projekt Podnebne spremembe Nadjo Žura. Predsednica Daniela Močnik, ki bo Klub vodila nadaljnje petletno mandatno obdobje, je izrazila veselje ob povezovanju cerkljanskih kulturnih društev in hkrati poudarila, da je pri njih pridobljeno znanje zastonj, ki ga radi delijo, saj s tem nekaj storijo za druge in tudi zase, kar jih navdaja z dobrimi občutki. Zato se veselijo ponedeljkovih srečanj ob 18.00 v posebni sobi Bara Kern v Cerkljah. Opremljeni z novim védenjem se vsakič z veseljem razidejo do ponovnega srečanja. Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 7.3.2023
Društvo upokojencev Cerklje - skupaj dosegli zastavljene cilje
Število fotografij: 16
V soboto 4.marca 2023 so v športni dvorani v Cerkljah pripravili 72. Občni zbor Društva upokojencev Cerklje
Skupaj so dosegli zastavljene cilje
V soboto 4. marca je bil v športni dvorani v Cerkljah 72. občni zbor Društva upokojencev Cerklje na Gorenjskem, na katerem se je zbralo 285 članov. Pokrajinska zveza DU Gorenjske je največja v Sloveniji in ima 49 društev ter 27.500 članov.
Članom društva se je na občnem zboru pridružilo več gostov, med njimi župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, predsednik Gorenjske zveze društev upokojencev Robert Plavčak in predstavniki društev upokojencev Kranj, Naklo, Šenčur, Kokrica, Predoslje, Preddvor in Šmartno-Tacen. Vse prisotne je uvodoma pozdravila predsednica Društva upokojencev ( DU) Cerklje Marta Hočevar in se zahvalila vsem, ki so prispevali svoj prosti čas, voljo in znanje, da so skupaj dosegli zastavljene cilje. Zahvalo je izrekla tudi vsem prostovoljnim šoferjem in šoferkam Prostoferja, kar nam je omogočila Občina Cerklje, da smo lahko prispevali svoje člane in svoj prosti čas za nesebično pomoč pri prevozih tistih, ki nimajo sami možnosti priti do zdravstvenih ustanov in zdravniških pregledov. DU Cerklje ima več kot 850 članov ter dvanajst sekcij od kolesarjenja, planinarjenja in pohodov, balinanja, namiznega tenisa, ročnih del, kulturne dejavnosti, telovadbe in smučanja ter za program starejši za starejše.
Prisotne je pozdravil župan Občine Cerklje Franc Čebulj in jim zaželel uspešno delo, predstavil pa je tudi glavne projekte, ki potekajo v Občini Cerklje. Članom likovne sekcije pa je zaželel še naprej uspešno delo, saj so po 23 letih s 4. januarjem leta 2022 prenehali z delovanjem kot samostojno društvo likovnikov Cerklje in postali likovna sekcija pri DU Cerklje, sekcijo pa vodi Zofija Hacin. Delo društva pa je pohvalil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Gorenjske Robert Plavčak.
Predsednica Društva upokojencev Cerklje Marta Hočevar je zbranim članom in ostalim prisotnim predstavila poročilu o delu društva v preteklem letu ter predstavila plan dela v letošnjem letu. Januarja so izdali tudi zloženko s podrobnimi opisi aktivnosti društva v letošnjem letu. Med prireditvami je omenila tradicionalni piknik članov društva 8. julija Pod Jenkovo lipo v Dvorjah, 30. Srečanje upokojencev Gorenjske v Snoviku konec meseca avgusta, 11.novembra Martinovanje, pripravili bodo tudi več izletov in dve letovanji. Omeniti velja tudi tradicionalne prireditve Skupaj mamo se fletno, ter ob občinskem prazniku razstavo ročnih del in likovno razstavo, aktivne pa so tudi članice krožka ročnih del »Rožice«, ki se srečujejo enkrat tedensko. Enajsto leto pa uspešno izvajajo program Starejši za starejše.
Letos so imeli tudi volitve, po razrešitvi starega vodstva so izvolili novo. Predsednici Marti Hočevar so člani podelili še en mandat na čelu društva. Zaradi covida so po dveh letih, ko so spet imeli občni zbor, zaslužnim članom društva podelili več priznanj. Podelila sta jih Marta Hočevar in Robert Plavčak. Veliko plaketo Društva upokojencev Cerklje za dolgoletno delovanje v društvu sta prejela Stanislav Bernard in Janez Basej. Veliko plaketo ZDUS pa sta prejeli Magda Kern in ob 70 letnici DU Cerklje na Gorenjskem, ki ga je prevzela predsednica društva Marta Hočevar. Priznanji jima je izročil predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Robert Plavčak.
Pripravili so tudi krajši kulturni program, kjer so nastopili: s skečem Šoferski izpit Ivan Kropivnik in Matija Koritnik, kjer sta prikazala, da pri osemdesetih letih nastopijo mnoge težave, tudi s šoferskim izpitom, z recitacijo pesmi Pastir je navdušil 83-letni Štefan Močnik, Anica Sirc, Majda Novak in Lovro Plevel so zapeli dve ljudski pesmi, Marina Marko pa je recitirala pesem, ki jo je posebej napisala za praznovanje 60 letnice društva. Člani Likovne sekcije in skupina ročnih del Rožce, pa so v športni dvorani pripravili razstavo slik, vezenih, rezbarskih in rokodelskih del.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 4.3.2023
Izdelovali so rože iz krep papirja
Število fotografij: 4
Izdelovali so rože iz krep papirja
Društvo Kmečkih žena in deklet Gorenjski nagelj Cerklje-Šenčur je skupaj z Družinskim in mladinskim centrom (DMC) Cerklje v soboto, 25. februarja 2023 zelo uspešno pripravilo v prostorih DMC ustvarjalno delavnico »Izdelovanje cvetja iz krep papirja«. Delavnico, ki so jo vodile Cvetka Hudobivnik, Danica Rozman in Tanja Svetelj, se je udeležilo 27 ljudi vseh starosti. Pri izvedbe te delavnice so si obiskovalci pridobili veliko znanja ročnih spretnosti, tehnike ustvarjanja cvetja, uporabili pa so tudi veliko domišljije. Izdelovale so rumene narcise, tulipan, malo marjetico, žefran, nagelj in drugo cvetje. Izdelava papirnatega cvetja ima na Slovenskem bogato tradicijo. Pri nas se je pojavilo v prvi polovici 19. stoletja, ko se je posnemanje pravega cvetja pokazalo kot nuja, saj je zaradi naravne vegetacije ob različnih letnih časih primanjkovalo naravnega rastlinja in cvetlic. Najbolj poznana je bila tehnika izdelovanja papirnatih rož iz krep papirja. Posnemanje izdelovanja papirnatega cvetja se je iz mest kasneje preneslo na podeželje, kjer se je tudi ohranilo individualno vse do danes. Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 25.2.2023
Na ogled razstava Pomlad v Tabru
Število fotografij: 3
Na ogled razstava Pomlad v Tabru
V galeriji zimskega vrta Doma starejših Taber v Šmartnem pri Cerklja so člani Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje v sredo, 22. februarja 2023 odprli v Domu Taber v Šmartnem likovno razstavo z naslovom Pomlad v Tabru. Na ogled bo do sredine meseca maja 2023. Likovna dela so nastajala od lanske jeseni do danes. Likovna dela so razdeljena v tri sklope in sicer o pisatelju Matevžu Ravnikarju Poženčanu. Dvanajst slik so uporabili za letošnji stenski koledar, ostala likovna dela pa so na temo Pomlad v Tabru, nekaj med njimi pa je tudi tihožitja in slik krajin. Na ogled je v različnih tehnikah skupaj 29 likovnih del, med njimi pa izstopa tudi kaligrafija Silve Česen Poženčanovo berilo. Kot je povedala predsednica Likovne sekcije Zofija Hacin, se slikarji dobivajo v prostorih osnovne šole na likovnih delavnicah enkrat na 14 dni Delavnice se udeleži 12 do 15 likovnikov. Razstavo si je ob otvoritvi v Domu Taber ogledala tudi predsednica Društva upokojencev Cerklje na Gorenjskem Marta Hočevar in pohvalila razstavo ter jim zaželela uspešno delo tudi v letošnjem letu. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 22.2.2023
Prva cerkljanska tržnica v letošnjem letu
Število fotografij: 6
Prva cerkljanska tržnica v letošnjem letu
Pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem je na pustno soboto, 18. februarja, Zavod za turizem Cerklje ob podpori Občine Cerklje pripravil prvo letošnjo Cerkljansko tržnico z enajstimi stojnicami. Nakupovali in izbirali so kupci lahko med dobrotami, ki so jih pripravile kmečke žene Društva kmečkih žena Gorenjski nagelj, kjer ste lahko kupili domači sveže pečen kruh iz krušne peči, domače piškote, moko, različne kaše, za obiskovalce pa so pekli tudi flancate, predstavila se je tudi kmetija Galjot iz Lahovč s piščančjimi izdelki, mesnim sirom, paštetami, vloženimi in svežimi prepeličjimi jajci, kokošjimi jajci in domačimi rezanci. EA Sport pa je ponudila sladkarije za otroke. Čebelar Franc Strupi iz Spodnjega Brnika je obiskovalce razveseljeval z medom, cvetim prahom in cvetličnim medom, s kmetije Pr'Benk iz Poženika pa so obiskovalce razvajali z degustacijo mlečnih izdelkov, obiskovalcem pa so bili na voljo izdelki iz kozjega in kravjega mleka. Kantina Velesovo je ponudila obiskovalcem tople napitke in krofe, ki pa so hitro pošli, Kmetija Pr Špan pa med, liofilizirano sadje in mešanice z medom.
Obiskovalcem so bili na voljo tudi unikatni izdelki iz žgane gline in lončarski izdelki Andreje Škulj - Atelje lončarstva, Elvira Kralj iz Podnarta pa je ponudila kvačkane in klekljane izdelke. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje,19.2.2023
Šenčurski Godlarji obiskali Cerklje na Gorenjskem
Število fotografij: 20
Šenčurski Godlarji obiskali Cerklje na Gorenjskem
Največja pustna povorka na Gorenjskem, ki jo pripravljajo člani Društva Godlarji iz Šenčurja, je letos vključevala 25 različnih tem s 350 sodelujočimi. V 33- letih so ustvarili veliko nepozabnih likov ter spisali veliko uspešnih zgodb ter ohranili etnografsko kulturno dediščino.
Šenčurski Godlarji so na pustno soboto, 18. februarja 2023 pripravili 33. pustno povorko na Gorenjskem, s katero so v soboto popoldne Godlarji obiskali cerkljansko občino, kjer so se ustavili pred Osnovno šolo Davorina Jenka. Povorko v Cerkljah pa si je ogledalo več sto gledalcev. Godlarje je pozdravil in jim izrekel dobrodošlico župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj ter jih zaželel, da bi z današnjim obiskom uspeli pregnati zimo. Že dopoldne pa so se Godlarji predstavili pred nakupovalnim centrom Supernova Mercator Primskovo. V nedeljo pa so pustne norčije uganjali še v domačem Šenčurju. Povorko s 25 vozovi in 350 sodelujočimi, si je v Šenčurju ogledalo pa nekaj tisoč ljudi od blizu in daleč in se ob komentarjih Franca Pestotnika-Podokničarja nasmejali pustnim domislicam.
Navdih za marsikateri voz so Godlarji kot ponavadi dobili v aktualnem družbeno političnem dogajanju. V prikazanem je bilo veliko resnice, izpovedana je bila na šaljiv način, niso pa pozabili niti na koronavirus, ki je krojil čas, ko so Godlarji počivali.
Za uvod smo slišali Godlarsko himno, videli praporščaka Alojza Zrima in orjaško maskoto Godlarja. Na prizorišče sta se vrnila princ in princesa Uroš in Melita Sitar, ki sta zbrane tudi nagovorila. Uspešno so se predstavili tudi skupina beneških mask, za katere sta maske izdelali godlarki Cveta Šimnovec in Mojca Sitar ter risani liki iz risanih filmov in pravljic ter Harmonikarski orkester Bučar iz Ljubljane. Navdušili sta tudi pravljica Muca copatarica in odlomek iz vrhunske humoristične serije Ja chef, ki se dogaja v znameniti restavraciji »Chateau de Philippe v središču Ljubljane. Dobrodošlico pa so izrekli tudi predsednici republike Nataši Pirc Musar in njenemu predhodniku Borutu Pahorju. Prikazali so tudi fantazijsko pripoved Harry Poter, ter v kotlu posebno Potterrjevo jed. Navdušila sta tudi Poroka leta, ko jih je obiskal cvet najbolj lepih in skromnih deklet. Skupna želja jim je, da bi se rade poročile, kot tudi svetovna premiera najbolj naprednega in dovršenega kolesa na svetu, po imenu GODI, ki so ga izdelali Šenčurski Godlarji. Kolo so ponudili vsem naših najboljšim kolesarjem Pogačarju, Rogliču, Mohoriču, Mezgecu, a brez uspeha, ker so bili za kolo vsi premajhni.
Veliko mask je bilo za otroke, kot so risani in pravljični junaki, in tudi Alica v čudežni deželi. V ospredju letošnje povorke je bila velika 14 metrov dolga gusarska ladja, s pravimi gusarji oziroma pravimi pirati na krovu. Na pustno povorko pa je prišla prava vikingška ladja s samimi dekleti. Slišale so, da se vsakemu tukaj v Sloveniji, ki pride iz druge države, baje podeli zastonj pomoč in stanovanje. Na enem od vozov je skupina iz Voklega predstavila komedijo Pr Hostar. Snemali naj bi v Voklem že tretji del, za te dni pa so si vzeli prosto, da so se lahko pridružili v povorki. Navdušili pa so tudi Romi ( cigani), ki so svoj voz preuredili v čisto pravi cigo falkon. Letos spremljajo prvo damo državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Povedali so nam, da so ustanovili novo slovensko letalsko družbo aerocigoflot. Besedilo in fotografije Janez Kuhar.
Petnajst let sekcije za namizni tenis pri DU Cerkljah
Število fotografij: 2
Petnajst let sekcije za namizni tenis pri DU Cerkljah
V Društvu upokojencev Cerklje so zelo aktivne številne rekreativne sekcije: namiznoteniška, pohodniška, izletniška, balinarska, likovna, kolesarska in šahovska sekcija, kot tudi za ročna dela in druge.
Kot pravi predsednica DU Cerklje Marta Hočevar, želijo v društvu čim bolje poskrbeti za druženje med upokojenci.
Že petnajst let pa uspešno deluje namiznoteniška sekcija, ki jo od ustanovitve vodi Vinko Janežič. S treningi začnejo vsako leto meseca oktobra, zaključijo pa ga v mesecu marcu. Treningi potekajo vsak ponedeljek od 17. do 18. ure v športni dvorani v Cerkljah. Sodelujejo tudi na Gorenjskem prvenstvu, ki poteka vsako leto v eni od športnih dvoran v Šenčurju oziroma Škofji Loki. V Cerkljah igrajo predvsem za rekreacijo na štirih mizah posamezno ali v dvojicah.
Vsak ponedeljek se jih zbere od 12 do 18 igralcev, sicer pa ima sekcija skupaj 20 članov, od tega štiri upokojenke in 16 upokojencev. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 22.1.2023
Skupaj se imamo fletno
Število fotografij: 13
Skupaj se imamo fletno
V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem je v soboto, 14. januarja 2023 Društvo upokojencev Cerklje zelo uspešno organiziralo tradicionalno, simpatično prireditev, ki so jo poimenovali Skupaj se imamo fletno. Prvo prireditev od treh pa so pripravili lani 10. decembra v Kulturnem domu v Komendi.
Na zabavni prireditvi Skupaj se imamo fletno so sodelovali cerkljanski upokojenci in člani Društev upokojencev Komenda in Bukovica - Šinkov Turn. Vsa tri društva imajo skupaj več kot dva tisoč članov. Za medgeneracijsko ravnovesje pa so na tokratni prireditvi s svojim nastopom poskrbeli najmlajši, folklorniki iz OŠ Davorina Jenka Cerklje s spletom plesov Pejmo se sankat. Na oder so prišli prvi, v nadaljevanju pa smo spremljali petje, recitacije pesmi in še več plesa. Pevska skupina Aronija Društva upokojencev Utik, Šinkov Turn so zapeli tri pesmi Kaj mi nuca planinca, Daleč, daleč v kraju tujem in Pesem nas druži. Dragica Sodnik iz DU Bukovica –Šinkov Turn pa je deklamirala pesem Rozmana Roze Kako je ljubezni ime.
Vse navzoče in nastopajoče je uvodoma pozdravila predsednica Društva upokojencev Cerklje na Gorenjskem Marta Hočevar, ker so se res potrudili in pripravili zanimiv in pester program ter vsem zaželela uspešno delo in sodelovanje tudi v prihodnje, med njimi predsedniku DU Komenda Sašu Lenarčiču, ki se je zahvalil za lep sprejem in predsednici DU Bukovica-Šinkov Turn Dragici Sodnik.
Kot drugi so nastopili člani Folklorne skupine pri DU Cerklje na Gorenjskem in s svojim bogatim in raznovrstnim nastopom pokazali V Cerkljah pa je tako. Res dobro! Dobro sta se pevsko »ujeli« tudi pevki Francka Rozman in Ani Rehberger s pesmima Zažarele so planine in Sem se oženil. Za njima je gromek aplavz oziroma ovacije za svoje recitiranje Prešernovega Povodnega moža požel 83-letni Štefan Močnik. Navdušili pa so z dvema pesmima tudi Cerkljanski gavnarji. Predvsem pa sta s skečem navdušila in nasmejala polno dvorano Ivan Kropivnik in Matija Koritnik s skečem Šoferski izpit, kjer sta prikazala, da pri osemdesetih letih nastopijo mnoge težave, tudi s šoferskim izpitom. Anica Sirc in Ivanka Vreček sta zapeli dve pesmi in navdušili polno dvorano. Program je domiselno povezovala Anica Sirc.
Kot tretji pa so nastopili upokojenci iz Komende. Pevski zbor pod vodstvom Ignaca Gorjanca je zapel pesmi Dekle na vrtu, Kaj je ljubezen in Snežinke padajo z neba. Anja Kralj-Železnik pa je deklamirala pesem Povodni mož, ki jo je napisala sama. Zadnja, tretja prireditev pa bo 4. februarja ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Utiku. Besedilo: Janez Kuhar, foto: Franci Belšak
Posebnost so unikatne jaslice ob poti na Šenturško Goro
Število fotografij: 3
Posebnost so unikatne jaslice ob poti na Šenturško Goro
Jaslice ob poti na Šenturško Goro pod Krvavcem, sta začela postavljati pred 15 leti zakonca Štern iz Mlake pri Komendi ter pohodniki, ljubitelji Šenturške Gore.
Z leti so se jim pridružili številni drugi ljubitelji tako pohodništva, kot samo postavljanja jaslic. Veliko je med njimi domačinov iz Poženika, iz sosednjih vasi cerkljanske občine, pohvaliti pa velja tudi pohodnike Škrjančke iz sosednje občine Komenda. Jaslice postavljajo ob stari poti, ki je bila nekdaj edina povezava teh hribovskih vasi z dolino. Vsak posameznik si sam izbere mesto, kamor umesti svoje jaslice v zavetju skal, drevesnih dupel, štorov in jih opremi z lučkami, nam pove Mira Gerkman .
Izdelane so iz različnih materialov od lesa, kamna, tekstila, v različnih tehnikah in vsake so unikat. Tako so pretekla leta že videli jaslice vžgane v les, naslikane na škrilovcu, mozaične. Posebnost so jaslice z maketami Šenturške cerkve, gradu Strmol, Velike planine ter jaslice izdelane iz kamna. Vse figure so kamnite, pobarvane, tako da je v take primere vloženih več mesecev dela. Lansko leto so se odločili, da vse jaslice opremijo z lesenimi tablicami z imeni in kraji avtorjev. Na ogled so od Božiča do sredine januarja 2023.
Na ogled so jaslice ki so jih postavile vse generacije, od otrok v spremstvu staršev ali starih staršev, mladine in imamo celo jasličarja iz Bruslja. Število jaslic se iz leta v leto povečuje. Pretekla leta smo jih našteli 30, letos jih je 50, največ do sedaj pa so jih postavili 70 jaslic. Hoje je iz konca vasi Poženik do Šenturške Gore z ogledom jaslic slabo uro.
Foto Mira Gerkman, besedilo: Janez Kuhar, 26.12.2022
Božična zgodba z živimi jaslicami v Adergasu navdušila
Število fotografij: 10
Božična zgodba z živimi jaslicami v Adergasu navdušila
Si videl zvezdice kako nocoj lepo žare? Si čutil mir noči, ki veje med vasmi? Nocoj je izpolnila se obljuba, davno dana že, rodil se je odrešenik,veliki kralj neba in zemlje.
Kulturno-umetniško društvo Pod lipo Adergas je v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem v nedeljo na Božič 25. decembra 2022 in 26. decembra 2022 na god svetega Štefana, na praznik Dneva samostojnosti in državnosti prvič zelo uspešno pripravilo na samostanskem vrtu v Adergasu predstavo Božična zgodba z živimi jaslicami.
Želja po živih jaslicah je tlela več let
Kot nam je povedala Angelca Maček jim je več let tlela želja, da bi imeli tudi v Adergasu žive jaslice. Toda samo živali brez igre in petja se nam ni zdelo vredno bogatega izročila božičnih dogodkov. Kot še pravi Angelca Maček je »Monika Ribnikar iskala in skupaj smo pripravili svetopisemsko besedilo, ki je bilo vsem na voljo, povprašali smo pevce in številne akterje, če nimajo za Božične praznike kakšnih potujočih planov. Z razlago zamisli božične zgodbe so bili vsi navdušeni in so sprejeli naloge. Treba je bilo pripraviti živali, osla, kravo, ovce, pa ne samo živali, treba je bile narediti jasli in jaslice in Herodova vrata, izdelati ogrado za ovce, tri kurišča za ogenj in zvezdo repatico. Takoj zatem so se začele pevske vaje, fantje so pregledali prizorišče in uskladili kopico idej.«
Vse niti predstave, ki jo je tudi napisala, je imela Monika Ribnikar
Pevskih vaj se je udeležilo vsakih po 26 pevk in pevcev, ki sta jih vodila Sara Rozman in Primož Sirc. Tudi solisti so navdušili Rudi Aleksander Sirc, Matej Bolka in Sara Rozman ter Petra Maček Zarnik. Kostume je za predstavo šivala Stanka Kne, Božično zgodbo pa je pripovedovala Angelca Maček. Kostumi, scenarij in režija pa so delo Monike Ribnikar. Med pesmimi pa smo slišali tudi Ave Marijo Franza Shcuberta, Ivana Zupana Božji nam je rojen sin, in Sveto noč Franza Gruberja
Takoj so se odločili za čudovito samostansko dvorišče v Adergasu, ki je ograjeno in so ga nam nune zapustile v vsej lepoti. Nabavili so blago za vseh 50 kostumov in šivilja jih je delala kar dva meseca. Največ dela pri pripravah je imel Primož Sirc, ki je moral uskladiti vse napeljave za ozvočenje in za razsvetljavo prizorišča. Na treh kuriščih pastirskih ognjev in dvema , štorovoma, pred Herodovim gradom so zakurili ogenj, pol ure pred pričetkom in dim je napolnil ves prireditveni prostor na vrtu. Toda, ko se je ogenj umiril se je razkadilo in goreči ognjeni štori so pravljično osvetlili prizorišče Zgodbe o Božiču. Petnajst minut pred sedemnajsto so začeli prihajati obiskovalci. V začetku je bil prihod »normalen«, ustavljali so se pri ovcah, jih božali, pregledali kravo in oslička in si ogledovali kurišča. Toda postajalo je vse bolj gosto, na samostansko dvorišče v Adergasu so se zgrinjale množice ljudi, nekaj domačinov, večina obiskovalcev pa je prihajala iz oddaljenih krajev. Avtomobile so parkirali pri krožnem križišču na Trati in se v procesiji, in se kot pastirji po betlehemskih poljanah pomikali proti farni cerkvi Marijina oznanjenja v Adergasu. Organizatorji člani Kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas so bili presenečeni, ko so jim obiskovalci povedali, iz katerih krajev so se pripeljali na ogled Božične zgodbe in sicer iz Novega mesta, Postojne, Jesenic….
Obisk za prvo predstavo nad pričakovanjem
V tej veliki množici ljudi, v obeh dnevih okoli 1200, ni bilo možnosti, da bi vsi dobro videli dogajanje. Zapolnili so tudi velik župnijski balkon in tudi stopnice nanj. Obdali so vse dogajanje, stali ob kulisah, pri pevcih, ob kuharjih ki so pripravljali čaj in kuhano vino, skratka bili so povsod. Številko obiskovalcev je bilo zelo težko oceniti, pravijo, da jih je bilo več kot štiristo.
Zgodba je stekla, vmes je mukala krava, kar je še dvignilo prijetno razpoloženje , dva pastirja sta pestovala mladi ovci, kar so jima zavidali vsi otroci. Ovčki sta meketali, da je njuno oglašanje še stopnjevalo pričakovanje. Ob pogledu na Marijo in Jožefa so med ljudmi krožila vprašanja….ali sta mož in žena, ali sta res zaročena in ko sta dobila še živega Jezuščka je bilo vzdušje med gledalci na vrhuncu. Pogovarjali so se, če je res živ, ne pa ni, kako da ne, saj sem videla da brca z nogami, je pripomnila druga obiskovalca. Čez čas ga je Marija vzela v naročje in odgovor je bil viden vsem . Živ otrok v jaslih in v naročju device Marije.
Oglasil se je tudi osliček, dete so hodili gledat pastirji, kralji so mu prinesli darila in pesem se je razlegala po samostanskem vrtu. Veliko ljudi je pohvalilo lepo oblečene in lepo izdelane kostume, ki so še dodatno pričarali praznično razpoloženje.
Prejeli številne pohvale, med njimi tudi od župana Čebulja
Med obiskovalci na predstavi je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj s soprogo, ki je bil izredno navdušen nad predstavo. Zelo lep ambient, člani Kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas pa so med najbolj aktivnimi v bivši kranjski občini.
Zahvala obiskovalcem
Na koncu predstave se je Angelca Maček zahvalila vsem prisotnim za potrpljenje, ker vsi niso videli na prizorišče, so pa dogajanje spremljali kar so pač slišali. Povedala sem, da Boga, ki se je rodil ne moremo potipati, ne moremo ga videti, lahko pa ga začutimo v svojem srcu. In če smo s to božično zgodbo uspeli v sleherne ali v večjem delu prisotnih prižgati majhno iskrico božje ljubezni, potem je naše poslanstvo doseglo svoj namen. Da se nasmehnemo drug drugemu, da se imamo radi in da širimo in vnemamo božjo ljubezen med vsemi, ki jih srečujemo vsak na svoji poti skozi življenje. Angelca Maček še obiskovalce predstave povabila na čaj in na kuhano vino. Nekateri so uživali v pogovoru, drugi ob čaju, otroci pa ob ovcah.
Priznanje za Moniko
Moniki Ribnikar ki je pripravila predstavo, se je zahvalil v imenu vseh članov Kulturno umetniškega društva Pod lipo Adergas Rezar Rok in potem so se ugasnile luči. Ostali so plameni ognjev in dobra volja po dobro opravljenem delu.
Besedilo: Janez Kuhar, 27.12.2022, foto: Janez Ribnikar
Na štefanovo blagoslovili konje na Štefanji Gori
Število fotografij: 5
Na štefanovo blagoslovili konje na Štefanji Gori
V ponedeljek, 26. decembra je tradicionalni blagoslov konj potekal tudi po številnih krajih na Gorenjskem. Blagoslov je namenjen konjem, da jih varuje pred boleznimi ter poškodbami in tudi njihovim lastnikom, da z njimi lepo ravnajo in zanje dobro skrbijo.
V ponedeljek, 26. decembra 2022, na god sv. Štefana, diakona, prvega mučenca in zavetnika konj in živine, je po številnih krajih po Sloveniji potekal blagoslov konj. Tako je bilo tudi na Štefanji Gori po Krvavcem.
Na Štefanji Gori je blagoslovitev konj in soli pri podružnični cerkvi sv. Štefana (746 mnv) že enaintridesetič pripravilo Konjeniško društvo Krvavec Cerklje s prizadevnim predsednikom Antonom Gubancem. V lepem sončnem vremenu se ga je udeležilo kar 32 konjenikov iz vasi pod Krvavcem. Najštevilnejša je bila štiričlanska družina Kuralt iz Dvorij Eva, Žana in Ajda ter Andrej. Najmlajši udeleženec, ki se je povzpel konjem do cerkve je bil šest letni Lunas Gubanec, najstarejši pa 66 letni Andrej Kuralt iz Dvorij. Konje je za varstvo pred boleznimi in nesrečami blagoslovil cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk, ki je jahačem tudi zaželel varno ježo. »Blagoslov pomeni, da se zavedamo, da nobena stvar v našem življenju ni sama po sebi umevna. Živali so zagotovo nekaj čudovitega v našem življenju, so neke vrste spremljevalci našega življenja«. Pred blagoslovom konj je bila sv. maša, ki je bila v lepem sončnem vremenu dobro obiskana. Precej pohodnikov je prišlo na Štefanjo Goro peš iz Adergasa in okoliških vasi. Po blagoslovitvi je Konjeniško društvo Krvavec Cerklje podelilo vsem udeležencem vglavke oziroma astre za konje. Pogostitev so pripravili za vse udeležence »Pr Kuzuc« kuharji Rajko Sršen, Franc Štirn in Rado Ropret. Besedilo: Janez Kuhar, 26.12.2022, foto: Darko Kepic
V Dvorjah četrtič postavili jaslice pod vaško lipo
Število fotografij: 7
V Dvorjah četrtič postavili jaslice pod vaško lipo
V številnih krajih po Sloveniji postavljajo jaslice na prostem. Krajani vaške skupnosti Dvorje, v občini Cerklje na Gorenjskem, so v četrtek, 22. decembra 2022 četrtič postavili jaslice pod vaško lipo v središču vasi Dvorje. Pri postavitvi je več dni sodelovalo osem domačinov. Mah za jaslice so nabrali na Štefanji Gori pod Krvavcem, novo leseno ogrodje iz macesnovega lesa pa so postavili domačini pod vaško lipo, figurice in ovčke za jaslice pa so kupili. Jaslice so letos postavljene na površini 20 kvadratnih metrov in so prava paša za oči. Na jaslicah so postavili tudi več kot 130 ovčk, za hlevčkom pa žubori potoček. Uporabili so tudi skale, najtežja je tehtala eno tono. Letos ima ogrodje narejen poseben nadstrešek. Jaslice, ki so zvečer lepo osvetljene, je blagoslovil cerkljanski kaplan Martin Leban ob asistenci velesovskega župnika Slavka Kalana. Kaplan Martin Leban je med drugim dejal: »Naj vas te jaslice vedno znova spomnijo na to, da nas Božič vabi, da bi bili dobri in prijazni drug do drugem ter da bi znali stopiti skupaj, si podati roko«.
Krajanke Dvorij so ob tej priložnosti ob spremljavi violinistke Eve in čelistke Lede zapele nekaj božičnih pesmi. S prigrizki, s toplim čajem ter kuhanim vinom pa so prisotne postregle gospodinje iz Dvorij. Besedilo in foto: Janez Kuhar, 22.12.2022
Postavljajo jaslice ob poti iz Poženika na Šenturško Goro
Število fotografij: 3
Postavljajo jaslice ob poti iz Poženika na Šenturško Goro
Ob poti iz Poženika na Šenturško Goro jasličarji od 17. decembra 2022 spet postavljajo jaslice. Izdelane so iz najrazličnejših materialov in vsake od teh jaslic so unikat. Število jaslic se iz leta v leto povečuje, lani so jih postavili več kot trideset. Jasličarji so domačini, iz sosednjih krajev, drugih občin in celo iz tujine. Tudi letos bodo jaslice opremljene s posebnimi tablicami z imeni postavljavcev. Ogled jaslic ob poti iz Poženika na Šenturško Goro bo možen od Božiča do sredine januarja, le na pot se bo potrebno podati. Besedilo in foto: Janez Kuhar.
Cerkljanski balinarji uspešni
Število fotografij: 8
Cerkljanski balinarji uspešni
Balinarska sekcija Društva upokojencev Cerklje deluje že dvajset let, zadnja štiri leta pa jo uspešno vodi Vinko Janežič. Sekcija šteje dvajset aktivnih članov. Njihove ekipe tekmujejo v ligi devetih gorenjskih občin, na balinišču Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pa so letos uspešno organizirali štiri tekmovanja: balinarski turnir Sever-jug, tekmovanje Med vasmi, za prvaka Balinarske sekcije in Jožetov memorial.
V ligi devetih gorenjskih občin so balinarji Cerkelj osvojili tretje mesto, v sezoni 2022/23 pa so po polovici tekmovanja na drugem mestu, v veteranski ligi 9 občin pa so balinarji Cerkelj v pokalnem tekmovanju osvojili v sezoni 2021/22 prvo mesto.
Na tekmovanju Sever-jug, ki je potekalo 25. junija, je sodelovalo 12 članov balinarske sekcije. Zmagala je ekipa Juga, za katero so tekmovali Vinko Janežič, Janez Marko, Ciril Kern, Marjan Pirc in Jože Špenko. Najboljši trije so prejeli medalje, naj bližalec, Marjan Bernard pa tudi pokal.
Na tekmovanju Med vasmi 23. julija, so tekmovale štiri ekipe, zmagala je ekipa Dvorij, za katero so nastopili Dragica Romšak, Jože Slemc in Marjan Bernard. Druga je bila ekipa Brnika, tretja ekipa Cerkelj in četrta Pšata-Praprotna Polica. Pokal za Naj bližalca je osvojil Vinko Janežič.
Balinarska sekcija pri DU Cerklje na Gorenjskem je v mesecu avgustu na balinišču Pod Jenkovo lipo v Dvorjah zelo uspešno organizirala tradicionalno balinarsko tekmovanje za prvaka balinarske sekcije, na katerem je nastopilo deset najboljših balinarjev. Zmagal je Marjan Bernard, pred Janezom Markom in Dragico Romšak, Bernard pa je bil tudi naj bližalec. Zmagovalec je prejel pokal, prvi trije pa tudi medalje iz rok predsednice Društva upokojencev Cerklje Marte.
V tekmovanju za Jožetov memorial je prehodni pokal 23. septembra osvojila prva ekipa Cerkelj v postavi Jože Slemc, Franc Jankovič in Janez Marko pred drugo ekipo Komende, tretja je bila prva ekipa Komende in četrta druga ekipa Cerkelj. Medalje so osvojile prve tri ekipe, naj bližalec pa je postal Vinko Janežič. Besedilo in foto Janez Kuhar, 15.12.2022
Telovadba za starejše v Dvorjah
Število fotografij: 1
Telovadba za starejše v Dvorjah
Društvo upokojencev Cerklje na Gorenjskem je lani praznovalo 70-letnico delovanja. Kot je povedala predsednica Marta Hočevar, društvo šteje 795 članov. Društvo ponuja članom raznolike dejavnosti, lahko balinajo, igrajo namizni tenis, kolesarijo, hodijo na pohode, planinarijo, se ukvarjajo z ročnimi deli, telovadijo in plešejo, delujejo v kulturni sekciji ter hodijo na izlete in letovanja. Posebno mesto ima v Društvu upokojencev Cerklje program Starejši za starejše, zaživel pa je tudi projekt Prostofer, ki je rezultat zelo dobrega sodelovanja z Občino Cerklje. Zelo uspešno pa v društvu upokojencev Cerklje na Gorenjskem deluje od leta 2004 tudi sekcija Telovadba za starejše, ki jo vodi Marinka Rupar iz Dvorij. Na začetku je telovadba potekala v župnijski dvorani v Cerkljah. Po požaru župnijske stavbe 7. aprila 2017. leta, kjer je pogorelo ostrešje in večji del objekta, spodaj tudi prireditveni prostor in manjša telovadnica, pa so se dekleta in žene preselile za telovadbo na novo lokacijo in sicer v dvorano Pod Jenkovo lipo v Dvorje. Vsak teden se jih zbere ob torkih ob 17.00 uri okrog 20 telovadk, vodi pa jih Irena Mežek.
Zakaj telovadijo?
Kot so nam zaupale v starosti pride pogosto tudi do degenerativnih sprememb gibalnega sistema, ki so posledica obrabe in poškodbe sklepov ter izgube gibljivosti. Zaradi sprememb, nismo več tako vitalni in se soočamo z mnogimi zdravstvenimi težavami. V starosti je tako mogoče opaziti tudi padce, omejeno mobilnost, in na splošno slabšo funkcionalnost. Vse navedene težave pa so povezane z upadom mišične mase. Na to pa vemo, da lahko vplivamo z redno telovadbo za starejše.
Na sliki: Telovadba za starejše poteka ob torkih v dvorani Pod Jenkovo lipo v Dvorjah
Besedilo in foto Janez Kuhar, 14. 12.2022
Čebelarska sveta maša na Ambrožu pod Krvavcem
Število fotografij: 2
Čebelarska sveta maša na Ambrožu pod Krvavcem
Ambrož pod Krvavcem - Sedmega decembra goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev, upodablja pa se ga kot škofa s knjigo in čebeljim panjem, ki je tudi priprošnjik čebelam in čebelarjem. V nedeljo, 11. decembra popoldne je Čebelarsko društvo Cerklje na Gorenjskem, ki ima 78 članov, organiziralo radicionalno čebelarsko sv. mašo na Ambrožu pod Krvavcem.
Uvodni pozdrav je imel predsednik Čebelarskega društva Cerklje Miha Štular, ki se je zahvalil vsem prisotnim, ki so se udeležili letošnje čebelarske svete maše in cerkljanskemu župniku mag. Jerneju Marenku za darovano sveto mašo. Štular je izpostavil pomen druženja čebelarjev, kot tudi prenosa znanja in izkušenj med njimi. Tega je največ manjkalo v koronskih časih. Čebelarskemu društvu Cerklje je v letu 2020 praznovalo visok jubilej – 100-letnico delovanja. Ob koncu čebelarske sezone se zato čebelarji želijo zahvaliti sv. Ambrožu za dobrine, ki so jih prejeli od marljivih čebel za minulo čebelarsko leto.
Cerkljanski svetniki na ustanovni seji
Število fotografij: 13
Cerkljanski svetniki na ustanovni seji
V Cerkljah na Gorenjskem so na sredini konstitutivni seji (7. Decembra 2022) občinskega sveta potrdili mandate novoizvoljenih občinskih svetnikov 2022 - 2026 in mandat župana Franca Čebulja, ki je Občino Cerklje na Gorenjskem vodil že sedem mandatov. Ustanovna seja je potekala v sejni sobi Občine Cerklje na Gorenjskem.
Ustanovno sejo cerkljanskega občinskega sveta je do slovesne izjave župana vodil najstarejši svetnik Franc Čebulj, ki je najprej vsem čestital za izvolitev. Sledilo je poročilo Občinske volilne komisije, ki ji je predsedovala Majda Erzar, univ. dipl. prav., o izidu volitev v svet in volitev župana. Kot je povedala, komisija ni ugotovila nobenih posebnosti, niti napak v postopkih.
V Cerkljah bo šestnajstčlanski občinski svet
V občinskem svetu je sedem mandatov prejela Lista Franca Čebulja za razvoj vasi pod Krvavcem. Svetniki so Franc Čebulj, Andreja Bogataj, Janez Korbar, Marta Hočevar, Rajko Rozman, Mirjam (Mirjana) Grilc in Miran Sirc. Ker pa je bil Franc Čebulj izvoljen za župana, je stekel postopek za nadomestnega svetnika. Naslednja po vrsti z največ glasovi, je postala nadomestna svetnica Silva Dolinar. Lista Nova Slovenija - Krščanski demokrati, je prejela en mandat, svetnik je Jože Ipavec. Dva mandata je prejela Lista za mlade Občine Cerklje, svetnika sta Jure Narobe in Nina Veselinovič. TOP Lista Luka Štumbergerja je prejela tri mandate, svetniki pa so Luka Štumberger, mag. Tadeja Brankovič in Luka Jezeršek. Tri mandate je prejela tudi Koalicija za razvoj občine Cerklje - SDS +SLS, svetniki so Andrej Kosec, Barbara Prosen, dr. med. in Miha Zevnik.
Nobenega mandata pa nista prejeli Socialni demokrati in Gibanje svoboda.
Župan Franc Čebulj se je zahvalil za zaupanje, vsem pa tudi iskreno čestital za izvolitev v novi občinski svet. Moja želja je, je povedal župan Čebulj, da bi bili vsi, ki smo v tem svetu, vključeni v delovanje naše občine Cerklje na Gorenjskem.
Potrdili so tudi člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in sicer Janeza Korbarja, Andreja Kosca in Luka Štumbergerja. Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma 21. decembra 2022.
Na sliki: Novoizvoljeni občinski svetniki in župan Franc Čebulj. Na sliki manjkajo trije svetniki, ki so opravičili udeležbo na prvi, konstitutivni seji Nina Veselinovič, Luka Jezeršek in Jure Narobe.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 7.12.2022.
Miklavžev sejem uspel
Število fotografij: 7
Miklavžev sejem uspel
Zavod za turizem Cerklje je v četrtek popoldne, 1. decembra 2022, v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem, organiziral tradicionalni Miklavžev sejem pred Petrovčevo hišo v Cerkljah.
V oblačnem in rahlo deževnem vremenu je svoje proizvode in izdelke ponudilo številnim kupcem deset lokalnih ponudnikov, največ iz Občine Cerklje. Dogajanje na sejmu so popestrili ljudski godci, člani DU Cerklje, Cerkljanski gavnarji. Ponudniki so obiskovalcem tudi ponudili domače dobrote, kupili pa so lahko darila za bližajoče se praznike.
Društvo kmečkih in podeželjskih žena Cerklje - Šenčur, ki ga uspešno vodi Andreja Bogataj, je ponudilo številne izdelke, od peciva, več vrst svežega doma pečenega kruha, kmečke pridelke, kot so čebula, česen, domači orehi in druge. Čebelar Franc Strupi iz Spodnjega Brnika je obiskovalce razveseljeval z medom, cvetnim prahom in še posebej z akacijevim in cvetličnim medom. Precejšnje zanimanje je bilo za izdelke iz kozjega in kravjega mleka Kmetije Pr Benk iz Poženika, Kmetija Prosen iz Cerkljanske Dobrave pa je ponudila različne vrste piškotov, domače široke in jušne rezance ter testenine, obiskovalci pa so kupovali tudi druge proizvode, med njimi kvalitetne torbice, copate, kvačkane izdelke in Andreja Knific domača peciva in sladice. Picerija Pod Jenkovo lipo iz Dvorij pa je poskrbela za tople napitke. Miklavžev sejem si je ogledal tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, ter številni podjetniki in obrtniki. Da je vse na sejmu potekalo po programu, pa so poskrbele direktorica Zavoda za turizem Cerklje Mojca Pačnik s sodelavkami na sejmu Emo Florjančič, Majo Penko in Andrejo Knific. Besedilo in foto: Janez Kuhar, 1.12.2022.
Nadškof blagoslovil tri obnovljene oltarje
Število fotografij: 8
Nadškof blagoslovil tri obnovljene oltarje
Župnija Velesovo sodi med najstarejše župnije pri nas. Nekdaj je bila cerkev Marijinega oznanjenja najbolj obiskana romarska cerkev na Gorenjskem. Prihodnje leto bodo praznovali 860 letnico župnije.
Zgodovina župnije Velesovo, ki zajema vasi Adergas, Trata, Velesovo in Praprotna Polica, sega v leto 1163, ko je pravice župnijske cerkve dobila današnja podružnična cerkev sv. Marjete na Trati. Baročno cerkev, kakršno v Adergasu lahko vidimo danes, so po načrtih Gregorja Mačka in italijanskega arhitekta Candida Zullianija začeli graditi leta 1732, dograjena in posvečena pa je bila skoraj štirideset let kasneje. Cerkev Marijinega oznanjenja je še danes pravi baročni biser, ki hrani bogato dediščino Kremserschmidtovih slik. Adergas je kraj miru in romarji v stiski sem prihajajo nekaj odložit – breme preteklosti, breme sedanjosti ali pa prošnje prihodnosti. Vse več je tudi tujcev iz vseh koncev sveta, ki so navdušeni nad okoljem, cerkvijo in čudovitimi baročnimi orglami, ki jih je pred petimi leti izdelal mojster Močnik iz Cerkelj, in ki nam omogočajo izvedbo kakovostnih koncertov baročne glasbe.
Nadškof pohvalil skrb vaščanov za cerkev
Na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, je bila v župniji Velesovo velika slovesnost. Sveto mašo z blagoslovom treh obnovljenih in restavriranih stranskih oltarjev in slik sv. Jožefa, sv. Vincencija Fererskega ter oltarne slike Sv. Štefana je vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore ob somaševanju domačega župnika Slavka Kalana. Nadškof je pohvalil veliko skrb vaščanov za cerkev, pred tem pa je blagoslovil tudi obnovljene pevske dvorane v samostanskih prostorih. Verniki so ob tej priložnosti povsem napolnili lepo okrašeno župnijsko cerkev Marijinega oznanenja v Adergasu. Dobrodošlico je nadškofu izrekel ključar Milan Vreček, slovesne svete maše pa se je udeležil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj.
Strokovno so izvedli restavriranje oltarjev
Obnova oziroma restavriranje oltarjev sta strokovno izvedla Restavratorski center iz Ljubljane pod vodstvom Barbke Gosar Hirci s sodelavcema Jakom Grmekom in Andrejem Šebaljem ter družinsko podjetje Restavratorstvo in rezbarstvo Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom. Ob tem so posebno zahvalo izrekli Občini Cerklje na Gorenjskem, županu Cerkelj Francu Čebulju, Ministrstvu za kulturo RS, župniji Velesovo ter velesovskemu župniku Slavku Kalanu.
Angelca Maček je predstavila župnijo Velesovo in vse štiri vasi Velesovo, Praprotno Polico, Trato in Adergas ter povedala: »Veliko zapuščino so nam zapustile sestre dominikanke. V cerkvi je najstarejši Marijin kip na Slovenskem iz leta 1215. Posebnost Marijinega kipa je, da ga oblačijo. Premore kar 12 oblek, ki jih že vse od 14. stoletja menjajo glede na letni čas in praznike. V cerkvi je sedem neprecenljivih oltarnih slik pozno baročnega slikarstva spodnjeavstrijskega slikarja Johanna Kremser Schmidta. Rojen je bil 1718 leta pri Kremsu. Te slike v velesovski cerkvi so bile naslikane pred 250 leti. Trudimo se po naših zmožnostih in vsa leta čutimo, da smo sposobni čuvati to dediščino, nujno pa potrebuje tudi obnovo in v tem delu pa rabimo pomoč. Ob tej priložnosti bi se vsi župljani radi zahvalili sovaščanu in županu Občine Cerklje na Gorenjskem Francu Čebulju za vso dosedanjo pomoč«, je povedala Angelca Maček.
Priznanje za župana Franca Čebulja
Nadškof in metropolit, msgr. Stanislav Zore je podelil županu Občine Cerklje Francu Čebulju nadškofijsko priznanje in zahvalo za dolgoletno pomoč in sodelovanje pri obnovi in vzdrževanju župnijske cerkve, oltarjev, samostana in podružnične v župniji Velesovo. Potek obnovitvenih del je predstavil Matevž Remškar iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Župan Čebulj pa se je zahvalil za visoko priznanje ter povedal, da so bili stroški obnovitvenih del skoraj 180 tisoč evrov in da je večino denarja prispevala Občina Cerklje. Na oltarjih so že nekaj časa izvajali restavratorska dela. Nekatera so že dokončana, nekaj oltarjev pa na osvežitev še čakajo. Ob tem, da smo lahko zelo ponosni na našo dediščino in na opravljeno delo, ki bo zagotovo obogatilo kulturno in versko življenje lokalne in širše skupnosti, naj bo tudi trenutek za spoznanje, da imamo še veliko dela, ki že dolgo čaka v sosednjih vaseh.
Verniki so ob tej priložnosti napolnili zelo lepo okrašeno cerkev, bogoslužje pa sta popestrila mešani cerkveni pevski zbor in mladinski pevski zbor pod vodstvom Daneta Selana, organist Matica Podobnika ter pritrkovalci. Po maši je bila pred cerkvijo pogostitev, kjer so se še posebej izkazale gospodinje iz župnije Velesovo. Druženje pred cerkvijo lahko zaključimo z eno mislijo: »Letošnja prva adventna nedelja v Adergasu je bila res nekaj posebnega, prijetna, lepa in bogata v vseh pogledih.« Besedilo in foto Janez Kuhar, 27.11.2022
DRUŽINA POJE V ADERGASU
Število fotografij: 10
Na prireditvi, že deveti po vrsti, je nastopilo osem družin in skupin in posameznikov, skupaj 44 pevcev. Z nastopi so navdušile prav vse družine, ki so prepevale ponarodele in stare ljudske pesmi, za kar jih je občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom. Na vseh devetih prireditvah sta nastopili družini Maček in Francija Sirca ter sestri Plevel. Med gosti na prireditvi je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je med drugim dejal: »Ljudska pesem nas spremlja, je del naše zemlje, našega življenja, del slovenske kulturne dediščine.«
Slakove pesmi so zapele družine in skupine. Letos bi Lojze Slak praznoval 90. rojstni dan
Vsaka družina oziroma skupina je zapela dve pesmi, ena izmed njih je bila Slakova, v spomin na pokojnega muzikanta Lojzeta Slaka, ki bi letos praznoval devetdeseti rojstni dan. Prireditev sta domiselno povezovala Monika Ribnikar in David Puškarič.
Kot prva so navdušila dekleta iz družine Bašelj, po domače Kodranove iz Velesovega. Pele so mama Francka in njena snaha Tina ter hčerka Tinkara, ki hodi v četrti razred, Franckin sin Robi pa je gasilec, zato z njima zaradi »dežurstva« ni mogel priti, na harmoniki pa jih je spremljal Žan Sirc. Zapele so Slakovega Poštarja in Gasilsko ter navdušile polno dvorano v Adergasu. Na klavirju se jen zatem predstavila tretješolka Anika Zarnik iz Šenčurja, kot tretja pa najštevilčnejša, sedem članska družina Maček iz Adergasa, v kateri so prepevali oče Jože in mama Angelca, hčerki Monika in Petra ter vnukinji Zala in Anika ter vnuk Lovro. Zapeli so Slakovo Kadar srečam te in Slišala sem ptičko pet. Zapeli sta tudi mlada Angelca z mami Barbaro Rezar, nastopila pa sta tudi mladi harmonikar Matic Zupin, Markušev iz Praprotne Police in mladi kitarist Jakob Vreček iz Velesovega, ki je svojo pesem poklonil očetu Andreju, ki je prav v petek, praznoval rojstni dan. Petčlanska glasbena družina Francija Sirca, po domače Štefančeva iz Adergasa je, ki je prepevala na vseh devetih prireditvah, je zapela Slakovo Kje mamici bi rož nabral in od ansambla Raubarji Zetor. Omenim naj še, da je oče Franci predsednik KUD-a in da so prvi odločili za nastop na prireditvi. Sin Žan pa je zelo dober harmonikar, sestra Vesna tudi pa navdušuje z igranjem na citre. Klara Sirc je zapela pesem ob spremljavi strica Primoža na kitari in požela gromek aplavz. Iz Šenčurja pa se je predstavila družina Zarnik. Mami Petri sta pomagala s petjem hčerka Anika in sin Lovro. Zapeli so Slakovega Čebelarja in narodno Sem deklica mlada vesela. Brata Primož in Anže Sirc pa sta zapela ob spremljavi kitare Slakovi pesmi Grabljice in Krka sanjava. Iz Praprotne Police je nastopil s harmoniko Blaž Jenko. Blaža so prišle spodbujati poleg staršev tudi vseh pet sestra in brat.
Prvič je nastopila petčlanska družina Vrtnik
Prvič pa je nastopila in navdušila z ubranim petjem petčlanska družina Vrtnik iz Praprotne Police. Družino so sestavljali oče Domen, mami Kaja ter trije njuni sinovi Urh, Vid in Rok, na kitaro pa jih je spremljal Primož Sirc. Zapeli so Kekčevo pesem in pesem Ves dan, vso noč! Starša Kaja in Domen sta pela že pri zboru Antona Foersterja pri zborovodkinji prof. Damijani Božič Močnik. Nastopil pa je tudi Štefan Plevel, sicer dolgoletni član pevskih zborov, dokler sta mu zdravje in počutje to dopuščala. Štefan zelo slabo vidi, nikoli pa ni imel težav s petjem. Vse pesmi se je naučil na pamet in suvereno prepeval, tudi pri oktetu slepih v Škofji Loki in pri zboru Davorin Jenko v Cerkljah na Gorenjskem. Njegovega nastopa so bili zato vsi zelo veseli. Štefan zna veliko starih pesmi s hudomušno vsebino, ki jih ne prepeva nihče, razen njega. Zapel je pesem O mareli. Zapeli sta tudi njegovi sestri Jelka in Brigita Plevel, Šinkovčevi iz Adergasa pesmi Beli cvet in Mrzel veter. Obiskovalce v dvorani je navdušila tudi mlada pianistka Rahela Selan iz Praprotne Police.
Za konec so vsi zapeli v Dolini tihi
Vsi skupaj, pevci in obiskovalci v dvorani, so na koncu skupaj zapeli Slakovo pesem V dolini tihi. Za velik aplavz obiskovalcev so pevci skupaj zapeli še enkrat Slakovega Čebelarja. Tako domače, naše so te Slakove pesmi, ki so obiskovalce božale skozi ves večer. Zelo močno sled so melodije Slakove diatonične harmonike pustile in sledove razširile na pravo široko cesto domače glasbene ustvarjalnosti.
Vse sodelujoče družine so prejele po končani prireditvi ročno izdelan lončeni pekač-potičnik, napolnjen z domačimi orehi izpod Krvavca, potičnik pa je izdelal mojster domače in umetne obrti Mitja Romih iz Prožinske vasi pri Štorah. Po prireditvi se je druženje nadaljevalo z družabnim delom, predvsem s petjem ob prigrizku, ki so ga pripravile domače gospodinje.
»Vodilo naše prireditve je skrb, da slovenska ljudska pesem ne bi nikoli izumrla, ker je njena vrednost za slovenski narod neprecenljiva. Znova se je izkazalo, da nas glasba in pesmi združujejo, zato bomo tovrstne prireditve nadaljevali tudi v prihodnje,« je ob koncu dejala Angelca Maček, ki je prireditev pripravila. V znak zahvale ji je predsednik KUD Pod lipo Adergas Franci Sirc šopek cvetja.
Besedilo in foto Janez Kuhar, 20,11.2022
Varuh človekovih pravic RS v Občini Cerklje na Gorenjskem odprl Varuhov kotiček
Število fotografij: 3
Varuh človekovih pravic RS v Občini Cerklje na Gorenjskem odprl Varuhov kotiček
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije Peter Svetina je v sredo, 16. novembra 2022 obiskal štiri Gorenjske občine, kjer se je srečal z župani Občin Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Vodice in Komenda.
Na prvem srečanju z županom Francem Čebuljem je Varuh v Občini Cerklje na Gorenjskem v preddverju Občine odprl in predstavil Varuhov kotiček, opremljen s stojalom, na katerem so prebivalkam in prebivalcem v obliki zloženk in brošur na voljo koristne informacije o delu Varuha, s priloženim obrazcem za vložitev Pobude varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh si želi, da bi do konca njegovega mandata uspel odpreti Varuhov kotiček v vseh slovenskih občinah
Varuh je povedal, da sta imela z županom Francem Čebuljem kratek, a zelo izčrpen pogovor. Dodal je »Župan me je opozoril na nekaj zadev, ki se dotikajo neposredno na kakovost življenja prebivalcev občine Cerklje na Gorenjskem, to je obremenitev okolja s hrupom letališča Jožeta Pučnika Ljubljana in o znižani kakovosti življenja v lokalni skupnosti zaradi preleta letal. Letališče je samo po sebi poseg v prostor in v življenjski prostor ljudi, zato se bomo skupaj obrnili na Ministrstvo za infrastrukturo. Vse zadeve, ki se umeščajo v prostor, morajo biti urejene v dobrobit kakovosti življenja občank in občanov.«
V pogovoru sta izpostavila tudi varstvo pitne vode in ogrožanje zdravja ljudi ter nujno potrebno izgradnjo kanalizacije na Krvavcu. Zaključila sta, da bodo skupaj našli najugodnejšo rešitev s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor, saj je potrebno poskrbeti za kakovost življenja prebivalcev Občine Cerklje na Gorenjskem.
Župan Franc Čebulj se je Varuhu zahvalil za obisk ter dejal »Z Varuhom, gospodom Petrom Svetina, sva spregovorila o potrebni zaščiti vodnih virov in s tem celotnega območja Krvavca. Za rešitev vodnih virov ter vzpostavitve boljše komunalne infrastrukture ima Občina Cerklje na Gorenjskem za projekt že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Projekt želimo skupaj s pristojnimi ministrstvi čim prej izvesti. Prav tako sva izpostavila letališče in hrup, ki sega tudi na območje drugih občin, zato občina želi aktivno sodelovati tudi pri sprejemanju aktov o Zakonu o letalstvu. Ministri in državni sekretarji bodo morali prisluhniti izpostavljenim problemom, da bomo lahko v tem prostoru obdržali visok nivo kakovostnega življenja, tako, kot že nekaj let kažejo statistični podatki za Občino Cerklje na Gorenjskem.«
Če torej menite, da so vam kršene človekove pravice in ste se znašli v stiski ali pa imate težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov, se lahko kadarkoli obrnete na Varuha človekovih pravic. Na voljo so vam preko brezplačne telefonske številke 080 15 30, elektronskega naslova info@varuh-rs.si, lahko pa jim tudi pišete na naslov Varuh človekovih pravic, Dunajska 56, 1000 Ljubljana.
Vsi njihovi postopki so zaupni in brezplačni.
Besedilo in foto: Janez Kuhar
Zavod za turizem Cerklje - Trajnostni turizem s spoznavanjem zelene sheme
Število fotografij: 4
Zavod za turizem Cerklje - Trajnostni turizem s spoznavanjem zelene sheme
V sredo, 9. novembra 2022 je Zavod za turizem Cerklje na Gorenjskem ob sodelovanju župana Občine Cerklje Franca Čebulja pripravil v sejni sobi občine zanimivo predavanje oziroma izobraževanje na temo trajnostnega turizma s spoznavanjem zelene sheme.
»Namen izobraževanja je bil, osvežiti znanje »Kaj pomeni zeleno in trajnostno v praksi, da spodbudimo še koga od ponudnikov v občini Cerklje, da dobi zeleni certifikat. S primerom dobre prakse smo želeli turističnim ponudnikom dati ideje, kako lahko ustvarjajo butične zelene produkte.«, je povedala nova direktorica Zavoda za turizem Cerklje Mojca Pačnik. Predavanja oziroma izobraževanja se je udeležilo dvajset turističnih ponudnikov, turističnih delavcev, vodnikov ter lokalnih pridelovalcev in predelovalcev iz občine Cerklje na Gorenjskem, bilo pa je na temo trajnostnega turizma s spoznavanjem zelene sheme in predstavitvijo primerov dobre prakse ter možnosti sodelovanja pri zelenih turističnih produktih.
To je del obsežnejšega projekta, ki ga vodi nova direktorica Zavoda za turizem Mojca Pačnik in je v finančni shemi javnega razpisa Slovenske turistične organizacije (STO) za sofinanciranje aktivnosti promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji za leto 2022.
Predavateljici sta bili Andreja Knific, iz podjetja MI ZNAMO d.o.o., tudi lastnica podjetja, tour leader, turistična in planinska vodnica ter čebelarka ter Ksenija Mravlja, turistična vodnica, tolmačka ter kreatorka turističnega doživetja Beer way.
Zadnji del predavanja pa je bil namenjen temu, da slušatelji prispevajo svoje ideje ter predloge za produkte ali storitve s katerimi bi Zavod za turizem oblikoval turistične pakete, ki bi jih za trženje vključili v turistično ponudbo Zavoda.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 10.11.2022.
Dom Taber - Krst mošta v vino
Število fotografij: 4
Dom Taber - Krst mošta v vino
Šmartno - Čeprav Gorenjska ni vinorodno območje, se seveda tudi tu družijo ljubitelji žlahtne kapljice in radi praznujejo Martinovo, ko iz mošta nastane vino. V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah je bilo še posebno slovesno, saj imajo nad domom svojo trto. Letos je spet lepo obrodila, zato so v petek, 11. novembra 2022 na manjši slovesnosti krstili vino in nazdravili z željo, da bi še veliko let trkali s kozarci ob svetem Martinu. Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 12.11.2022.
Marija Mežek je v Domu Taber praznovala 103. rojstni dan
Število fotografij: 4
Marija Mežek je v Domu Taber praznovala 103. rojstni dan
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah je v mesecu novembru 2022, ob upoštevanju varnostnih ukrepov proti covidu - 19, stotretji rojstni dan Marija Mežek, najstarejša stanovalka doma. Čestitke so slavljenki izrekli tudi po domskem radiu Taber.
Rodila se je novembra 1919 v Kranju, na Primskovem, kjer je preživela otroštvo. Pred sedmimi leti, petega oktobra, leta 2015, se je Marija odločila priti v Dom Taber, kjer je nadvse zadovoljna z osebjem, ki je prijazno, ustrežljivo in toplo. Kot pravi, je Dom Taber čudovit in na lepem kraju.
Slavljenki, 103 - letnici Mariji Mežek so v Domu Taber pripravili presenečenje in ji predvajali čestitke in pesmi po domskem radiu, za kar so poskrbele Katarina Bitenc, Anja Jagodic in Neža Kropivnik. Kot je napisala Katarina Bitenc, ji »Želimo, da bi se še naprej dobro počutila v naši sredini. Mariji veliko pomenijo poštenje, iskreni medsebojni odnosi, druženje in dobrodelnost, zato ji poklanjamo več pesmi med drugimi Med iskrenimi ljudmi, Cerkljansko faro, Dan ljubezni in tudi Ti si moja ljubezen!« V imenu vseh stanovalcev Doma Taber pa ji je čestitala stanovalka doma Julka Hrovat »Ob stotretji obletnici rojstnega dne vam čestitamo za prehojeno pot, v prihodnje pa, da bi vam zdravje dobro služilo.«
Kljub častitljivi starosti še vedno izžareva veliko življenjske energije. Izhaja iz velike družine, imela je pet sester in tri brate. V zakonu so se ji rodili trije otroci – sinova Ljubo in Rajko, Rajko je že pokojni ter hčerka Tatjana. Bila je vodja podružnice za Gorenjsko pri časopisu Dnevnik. V prostem času se je rada ukvarjala z ročnimi deli. Veliko je pletla za vse otroke. Bila je tudi članica Rdečega Križa in prostovoljna gasilka. Zelo rada je sodelovala pri dobrodelnih organizacijah. Njeno veselje je bilo vrtičkanje, saj je zelo rada preživljala čas v naravi. Na vprašanje, kakšen je njen recept za dolgo življenje, je odgovorila: »Imeti morate veselje do dela in ne sramujte se nobenega dela.«
Marija je stotretji rojstni dan praznovala v domski sobi vesela in dobre volje skupaj s sorodniki sinom Ljubom in hčerko Tatjana in nečakinjo Barbara ter vodstvom doma Taber: Mateja Murnik Gregorin, Katarina Bitenc, Maja Gros, Zdravko Kastelic, Nataša Lavtižar in Rudi Sluga, čestitki pa sta ji izrekla tudi direktorica doma Taber Martina Martinčič in cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je dejal »Šopku let dodali ste svoj 103. cvet. Veseli in ponosni smo, da lahko z vami praznujemo ta častitljivi jubilej. Želimo vam, da bi vam zdravje dobro služilo!« Čestitko je Mariji izrekel tudi pred veliko leti še pripravnik, danes pa upokojeni novinar Miran Šubic.
Kot se za tako velik praznik spodobi, je slavljenki pri rezanju rojstnodnevne torte, ki jo je v Domu Taber izdelala vodja kuhinje Biljana Bučič, pomagal namestnik direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe Rudi Sluga.
Besedilo: Janez Kuhar, Cerklje, Foto: Nataša Lavtižar, 11.11.2022
Kulturni večer na Spodnjem Brniku
Število fotografij: 2
Kulturni večer na Spodnjem Brniku
V večeru 4. novembra 2022 smo počastili spomin na spodnjebrniška rojaka LOJZETA ILIJO ob 40. obletnici in JANEZA MEŽANA ob 50. obletnici njune smrti. Zanju je bila darovana tudi sv. maša v cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja.
Kulturni program, v organizaciji Kluba Liberius Cerklje in KUD Krvavec Spodnji Brnik, smo nadaljevali v Gasilskem domu, kjer se nam je pridružil g. župan Franc Čebulj in v pozdravnem nagovoru poudaril pomen kulturnega poslanstva obeh rojakov. Zanimivo je bilo prisluhniti Brniški himni, rojaka Franja Česna, članice BŠK Liberius pa so predstavile Ilijevo življenje in delo s poudarkom na priljubljeni domači zgodbi Gospod Šimen. Iz te so interpretirale odlomek o ukradenem bobu. Poslednje Ilijevo delo v rokopisu je nastalo v Venezueli, a z natisom je prišlo med slovenske bralce v redni Mohorjevi zbirki v letu 2005 z naslovom Zadnja velesovska nuna.
V sklepnem delu smo odstrli spomine na akademskega slikarja prof. Janeza Mežana, s katerim nas povezuje njegov mogočen slikarski opus. Poleg oljnega slikarstva se je najraje posvečal akvarelu, ki ga je mojstrsko obvladal in prav v njem dosegel svoj umetniški vrh. Izjemne so številne freske, ki krasijo cerkve in kapelice. Le kdo ne pozna bele golobice v Bogojini! A vedno znova se je vračal med nas in naša polja. Tako tudi slovensko znamenje na spodnjebrniškem pokopališču spominja na umetnikov najljubši motiv in njegov prerani grob.
Večer, ki so ga z glasbenimi točkami povezali mladi s Spodnjega Brnika, je privabil večje število poslušalcev, med katerimi so bili tudi člani Mežanove družine, sin Janez z vnukinjo Nežo ter bratranec Franci Sekne.
Daniela Močnik
Predstavniki šolske skupnosti pri županu Francu Čebulju
Število fotografij: 7
Predstavniki šolske skupnosti pri županu Francu Čebulju
V sejni sobi Občine Cerklje na Gorenjskem je v torek, 8. novembra 2022 potekalo srečanje župana Franca Čebulja s predstavniki šolske skupnosti Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, kot šolski parlament. Srečanja se je udeležilo 15 predstavnikov od šestega do devetega razreda pod mentorstvom Aje Lovrec, navzoč pa je bil tudi ravnatelj šole mag. Boštjan Mohorič. Srečanje z županom je potekalo prvič v letošnjem šolskem letu in učenci upajo, da bo ta sestanek postal tradicionalen, vsaj enkrat na leto, želeli pa bi si srečanja dvakrat letno in sicer jeseni in spomladi.
Na prvem srečanju z županom so predstavniki šolske skupnosti spoznali njegovo delo ter pogled šolske skupnosti na delovanje občine. Predstavitev idej, predlogov, ki jih učenci pogrešajo in ali bi imeli drugače rešene? Pred tem pa so si ogledali prostore občine Cerklje na Gorenjskem.
Župan Čebulj je uvodoma predstavil delovanje Občine Cerklje, ki ima 30 vasi in okoli 7950 prebivalci ter okoli 400 obrtnikov in podjetnikov, s kmetijstvom pa se ukvarja osem odstotkov prebivalstva.
Predstavil je uspešno zaključene projekte, med njimi je tudi Krvavški vodovod v dolžini 25 kilometrov, v izvajanju pa je projekt kanalizacije s Krvavca. Predstavniki šolske skupnosti so župana vprašali, kakšno je sodelovanje z gasilci, s postavitvijo dodatnih ogledal na nevarnih odsekih tudi za šolarje, z gradnjo bazena Pod Jenkovo lipo, o novi trgovini, o prevozih šolarjev z avtobusi, itd. Izrazili pa so tudi željo, da naj takšna srečanja postanejo redna » praksa«.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 8.11.2022.
V Poženiku odkrili spominsko ploščo Matevžu Ravnikarju - Poženčanu
Število fotografij: 23
V Poženiku odkrili spominsko ploščo Matevžu Ravnikarju - Poženčanu
V nedeljo, 30. oktobra 2022 je bilo v Poženiku, na Hvačarjevi domačiji slovesno, ko so ob 220. obletnici rojstva Matevža Ravnikarja - Poženčana, duhovnika, pesnika in zbiralca ljudskega blaga odkrili spominsko ploščo ter poudarili vlogo in dediščino rojaka.
Slovesnosti se je udeležilo več kot tristo ljudi od blizu in daleč ter številni gostje, med njimi župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, Matija Merše iz Mohorjeve Celjske družbe, cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk, prof. Daniela Močnik, predsednica kluba Liberius Cerklje in drugi.
Slovesnost so pripravili Klub Liberius Cerklje, ki ga vodi prof. Daniela Močnik, ob podpori občine Cerklje na Gorenjskem in v sodelovanju s člani Kulturnega društva Pod Stražo ter Vaško skupnostjo Poženik, ki jo vodi Matija Koritnik.
Z nedeljsko prireditvijo so v Poženiku želeli odstreti tančico z 220 let stare knjige nekega življenja, ki je izgorevalo za domačo zemljo in slovenski jezik. Ob tej priložnosti so navzoči širše spoznali moža, čigar ime nam je verjetno znano, a o njem vemo zelo malo. Ta mož je njihov rojak Matevž Ravnikar, doma iz Poženika, zato se je s ponosom podpisovan z vzdevkom Poženčan. Zbiral in zapisoval je narodne dragocenosti in jih tako ohranil za nas in bodoče rodove.
Matevža Ravnikarja – Poženčana je predstavila prof. Daniela Močnik. Rojen je bil 31. avgusta 1802 v Poženiku, očetu Valentinu Ravnikarju in materi Heleni Brida, primoženi iz Zaloga pri Cerkljah. Šolanje je začel v Ljubljani, kamor ga je oče kot malega fantiča odnesel kar v košu. Kot desetletni učenec je bil v tretjem razredu sošolec 12-letnemu Francetu Prešernu, kar si je vse življenje štel v veliko čast.
V farni kroniki župnije Predoslje piše, da je 12. septembra 1855 prišel v Predoslje kot peti župnik 53-letni Matevž Ravnikar, kjer je nastopil prvo samostojno službo ravno v času, ko je po vsej Gorenjski razsajala najhujša epidemija kolere. Posebno hudo je bilo v kimavcu, tako v Predosljah kot v Cerkljah. Hvaležni farani so mu na zunanji strani prezbiterija cerkve sv. Siksta vzidali spominsko ploščo, ki je bila pred leti obnovljena. Do danes je župnijsko mesto v Predosljah opravljalo deset poklicanih, enajsto mesto od leta 2003 opravlja župnik Janez Jenko, doma iz Stiške vasi pod Krvavcem. Zadnja leta je bolehal za jetiko in umrl 14. svečana 1864. leta. Pogrebne slovesnosti je vodil kranjski dekan Ivan Reš.
V bogatem kulturnem programu pa so nastopili še učenci Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom prof. Irme Močnik, Kulturno društvo Folklora Cerklje in Cerkljanski gavnarji. Slišali pa smo tudi Ravnikarjevo zgodovinska povest Brnekarjov grad v zasedbi Majde Novak, Vesne Pavec, Davorja Novaka in Joža Terana, skupaj pa je predstavilo Ravnikarjeve pesmi dvajset izvajalcev. Ob 220- obletnici pa je izšel ponatis Poženčanovega berila, ki so ga prejeli vsi prisotni na slovesnosti.
Slovesnost so pričeli s pritrkovanjem miniaturnih zvonov
Slovesnost v Poženiku so pričeli z melodijama ubranih zvonov, saj vemo, da zvon oznanja in zapoje na poseben način. Skupino mladih pritrkovalcev so v Poženiku sestavljali Luka Jenko, Peter Rupnik, Tim Bajs, Patrik Remic, pod vodstvom mentorice prof. Irme Močnik. Oris Matevža Ravnikarja – Poženčana je pripravila prof. Daniela Močnik. Prireditev sta domiselno povezovala Mira Gerkman in Matija Koritnik.
Spominsko ploščo na Hvačarjevi domačiji so odkrili župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, skupaj s pobudnico za postavitev te spominske plošče, profesor Danielo Močnik in predsednikom Vaške skupnosti Matijem Koritnikom, blagoslovil pa s priprošnjo za mir in vse dobro cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk.
Ob odkritju spominske plošče je župan Čebulj dejal: » Matevž Ravnikar- Poženčan je bil velik domoljub, čutil je kraj in ljudi. Velikokrat je v svojih pesmih izražal slovenstvo, ki pa ga je bilo v tistih časih težje izpovedati. Gorel je za slovenski rod in očetnjavo. Z velikodušno dobroto in ljubeznijo je ohranjal spomin na naše bogato izročilo.«
Prof. Daniela Močnik se je zahvalila družini Korbar, po domače Hvačarjevim, za naklonjenost in pomoč pri postavitvi spominske plošče ter pripravah na slovesnost. Hvačarjevi mami Cilki sta skupaj cerkljanski župan Franc Čebulj in prof. Daniela Močnik ob nedavnem praznovanju 93. rojstnega dne zaželela trdnega zdravja in zaupanja v božjo voljo in pomoč.
Iz Poženika izhaja več pomembnih mož.
Najbolj so ponosni na njihovega, po domače Hvačarjevega Matevža Ravnikarja Poženčana. Vahtarjeva rodbina je dala kar 6 izobražencev: Janeza in Antona Globočnika, ki sta bila oba duhovnika, pisatelja in šolnika, potem duhovnika Jožefa in Mihaela Laumbergarja ter Janeza Čebulja, ki je bil misijonar. Jožef Globočnik, duhovnik in profesor na ljubljanski gimnaziji je pomagal svojim nečakom in s prihranki ustanovil štipendije za cerkljanske dijake. Pr` Ajdovc je bil rojen pesnik in prosvetni delavec Martin Globočnik, ki je deloval med izseljenci v Ameriki. Pr` Nastran je od petega leta starosti živel Anton Koder, pesnik, pisatelj, poštni uslužbenec in predvsem domoljub. Kraj se mu je tako priljubil, da si je tudi on izbral psevdonim po Poženiku. V svoji zapuščini nam je zapustil številne pesmi in prozna dela ter ogromno vsoto denarja, da bi v njegovem Poženiku sezidali cerkev. Žal je denar propadel zaradi izbruha prve svetovne vojne in razpada Avstro-ogrske države.
Ob zaključku prireditve se je prog Močnikova zahvalila vsem gospodinjam Poženika, ki so pripravili sadne sokove in številne dobrote iz krušnih peči.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 2.11.2022
Blagoslov obnovitvenih del na Spodnjem Brniku
Število fotografij: 6
Blagoslov obnovitvenih del na Spodnjem Brniku
V nedeljo, 30. oktobra 2022 je Stiški opat Maksimilijan ob somaševanju dekana in šenčurskega župnika Urbana Kokalja in duhovnega pomočnika Lucijana Potočnika blagoslovil obnovitvena dela v podružnični cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja na Spodnjem Brniku.
Spodnji Brnik – Stiški opat Maksimilijan se je zbranim zahvalil za opravljena obnovitvena dela prižnice in novih stopnic na pevski kor. Stiškega opata Maksimilijana je nagovorila in mu izrekla dobrodošlico v imenu krajanov Spodnjega Brnika in Vopovelj Irena Lampe Slemc. Opravljena dela obnove prižnice in stopnic je predstavil ključar Ciril Pfeifer. Dela pri obnovi prižnice je izvedla akademska konservatorka-restavratorka Katarina Blaži, sredstva za obnovo pa je darovala Ivanka Stare, je povedal ključar Ciril Pfeifer. Zahvalo pa so izrekli za obnovo prižnice tudi Podjetju Domgrad iz Pšenične Police ter Štefanu in Jankotu Pfeifer iz Vopovelj. Blagoslovili so tudi nove stopnice na pevski kor, zahvalo pri izvedbi del pa je izrekel Mateju Pfeiferju in Janezu Bošticu iz Zgornjega Brnika ter Ivu Mušiču in Karlu Ahčinu iz Vopovelj. Posebno zahvalo pa je v pismu izrekel skrbnim sodelavcem in duhovnemu pomočniku Lucijanu Potočniku na Spodnjem Brniku, da je cerkev tako lepo urejena, cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk.
Z obnovitvenimi deli je cerkev na Spodnjem Brniku postala še lepša, pa je razmišljala Irena Lampe Slemc ter se zahvalila za blagoslov obnovitvenih del Stiškemu opatu Maksimilijanu. Verniki in narodne noše so ob tej priložnosti napolnili zelo lepo okrašeno cerkev, bogoslužje pa so popestrili mešani cerkveni pevski zbor in pritrkovalci. Po slovesnosti je bila pred cerkvijo pogostitev, pri tej so se še posebno izkazale gospodinje s Spodnjega Brnika in iz Vopovelj.
BESEDILO IN FOTO: Janez Kuhar, Cerklje, 2.11.2022
Obdarili stanovalce v domovih starejših
Število fotografij: 1
Obdarili stanovalce v domovih starejših
Predstavniki Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Kranj, so v oktobru 2022, ko obeležujemo tudi Mednarodni dan starejših, običajno obiskali stanovalce štirih domov starejših na njihovem območju delovanja v Šmartnem pri Cerkljah, Preddvoru, Kranju in Naklem ter jim pripravili medgeneracijsko druženje, kratek kulturni program, se z njimi pogovorili in jih tudi obdarili.
Kot so povedali v RKS OZ Kranj, žal tudi letos zaradi še vedno slabih covidnih razmer obisk ni bil mogoč, saj sta na prvem mestu varnost in zdravje stanovalcev.
Kljub temu so tudi letos vse stanovalce štirih domov obdarili in skupno razdelili 630 daril. Hkrati so jim zaželeli še mnogo zdravih in srečnih let ter, da se prihodnje leto spet srečajo.
RKS - Območno združenje Rdečega križa Kranj že 10 let zapored izdaja časopis Rdečega križa Kranj, ki je izšel 17.oktobra in ga bodo v naslednjih dneh prevzele Krajevne organizacije RK in ga bodo razdelile gospodinjstvom. Poudarek je na humanitarni pomoči in krvodajalstvu, letošnje leto pa je zaznamovala tudi problematika beguncev iz Ukrajine. Besedilo: Janez Kuhar, Foto: Marjan Potrata, Cerklje 25.10.2022
Dan odprtih vrat PGD Cerklje
Število fotografij: 11
Dan odprtih vrat PGD Cerklje
V letu, ko Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje na Gorenjskem ( PGD) praznuje 130- letnico delovanja in mesecu požarne varnosti, so v soboto, 22. oktobra pripravili v Cerkljah Dan odprtih vrat. Kljub deževnemu vremenu je bil obisk dober, je povedal Primož Močnik, predsednik PGD Cerklje. Med gosti na predstavitvi sta bila prisotna tudi župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj in predsednik Gasilske zveze Cerklje Blaž Kaplenik.
Gasilci so na ogled postavili vseh pet gasilskih vozil in opremo, s katero ob neljubih dogodkih priskočijo na pomoč. Predstavili so delo prvih posredovalcev, temeljne postopke oživljanja ter uporabo defibrilatorja. Prikazali so gašenje začetnih požarov in maščobne eksplozije, pri tem pa so udeležence opozorili, naj gorečega olja na štedilniku ne gasijo z vodo.
Veliko pozornosti obiskovalcev je bilo deležno posredovanje ob prometni nesreči, pri kateri so cerkljanski gasilci sodelovali s GARS Kranj in ekipo Nujne medicinske pomoči Kranj (NMP Kranj). Prikazali so tudi pomoč prvih posredovalcev oboleli osebi in posredovanje ob požaru v stanovanjski stavbi ter reševanje poškodovanega delavca s strehe s pomočjo vrvne tehnike in s teleskopskim dvigalom oziroma avtolestvijo. Več krajanov je prineslo na pregled in servisiranje gasilnike.
Za najmlajše obiskovalce pa so zaradi slabega vremena pripravili v treh garažah gasilski poligon ter napihljivo gusarsko ladjo, pred garažami pa so pripravili na ogled opremo, ki jo gasilci potrebujejo ob različnih posredovanjih, za najbolj pogumne pa so organizirali tudi dvig s teleskopskim dvigalom na 34 metrov višine, nam je povedal poveljnik PGD Cerklje Jan Kožuh. Besedilo: Janez Kuhar, Foto: Janez Kuhar in Arhiv PGD Cerklje
Oktoberfest navdušil tudi stanovalce Doma Taber
Število fotografij: 4
Oktoberfest navdušil tudi stanovalce Doma Taber
V Domu Taber okoli 80 zaposlenih skrbi za čim lepšo jesen življenja za kakšnih 156 stanovalcev doma. Kot pa se za mesec oktober spodobi, so pripravili prav posebni Oktoberfest tudi pred Domom starejših Taber v Šmartnem.
Na prireditvi, ki so jo pripravili prvič, so stanovalci lahko poskusili pivo ali sok in preste. Prvega oktoberfesta se je udeležilo okrog petdeset stanovalcev doma Taber. Vsi so se veselili prijetnega druženja, seveda pa ni manjkalo niti prijetne glasbe in klepeta. Prisotne je pozdravila tudi direktorica Doma Taber Martina Martinčič in vsem prisotnim zaželela prijetno druženje. Za veselo razpoloženje in dobro voljo so poskrbeli Cerkljanski gavnarji. Ob živi glasbi so tudi zaplesali. Med plesalkami je bila tudi stoletnica Ljubica Pavlovčič. Pripravili so tudi različna tekmovanja. Zmagovalni omizji sta dobili izpolnjeno glasbeno željo. Besedilo: Janez Kuhar, Foto: Nataša Lavtižar.
V Domu Taber na ogled slikarska razstava Jesen na deželi
Število fotografij: 5
V Domu Taber na ogled slikarska razstava Jesen na deželi
V galeriji zimskega vrta Doma starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah, je od torka, 18. oktobra na ogled zanimiva slikarska razstava Jesen na deželi, članov Likovne sekcije Cerklje. Društvo likovnikov Cerklje je 4. januarja letos zaradi situacije s Covid 19 prenehalo z delovanjem, sedaj pa od začetka meseca februarja likovniki delujejo kot sekcija pri Društvu upokojencev Cerklje. Sekcijo vodi Zofija Hacin. V različnih tehnikah je v Tabru na ogled 31 likovnih del 14 slikarjev. Slike so nastale v letošnjem in lanskem letu. Na ogled so različni motivi, tudi Jesen na deželi v akrilni kot oljni tehniki, in so naslikane v različnih tematikah. Pred leti je Društvo likovnikov Cerklje, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, imelo 33 članov, letno pa je organiziralo do pet razstav. Kot so povedali člani sekcije likovnikov Cerklje, so bili veseli, da lahko svoja likovna dela razstavljajo tudi v Domu Taber v Šmartnem, za kar so hvaležni vodstvu doma. Razstava Jesen na deželi bo na ogled do sredine meseca decembra. Besedilo: Janez Kuhar, foto Janez Kuhar in Nataša Lavtižar, Cerklje, 24.10.2022
Požarna vaja v Domu Taber 2022
Število fotografij: 4
V oktobru, mesecu požarne varnosti, se tudi po Gorenjskem vrstijo požarne vaje. Tako je v sredo, 19. oktobra 2022, potekala načrtovana vaja med Gasilsko zvezo Cerklje na Gorenjskem, ki ji predseduje Blaž Kaplenik in socialnovarstvenem zavodom DomomTaber, ki ga vodi Martina Martinčič. Vodja intervencije je bil Jan Kožuh iz PGD Cerklje, vodja enote Uroš Frelih iz PGD Zgornji Brnik, vodja vaje pa Metod Kropar. Vajo si je ogledal tudi cerkljanski župan Franc Čebulj.
V vaji gašenja in evakuacije v Domu Taber so sodelovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Cerklje na Gorenjskem in Zgornjega Brnika, ki so sodelovali s petimi gasilskimi vozili.
Prvo požarno vajo so v Domu Taber izvedli v letu 2018, s katero so želeli preveriti, kako bi se odzvali zaposleni v primeru pravega požara znotraj Doma in s tem omogočili možnost preizkusa odzivnosti.
V letošnji požarni vaji, v sredo 19. oktobra 2022, so preverjali tudi razne sisteme v Domu, odziv recepcije ob sprožitvi požarnega alarma, preverjanje resničnosti alarma, klica na številko v sili 112, odzivnega časa gasilcev, same evakuacije ogroženih stanovalcev iz enega v drug požarni sektor ter reševanje z avtolestvijo. Požarni alarm se je tako sprožil na dveh različnih lokacijah.
Ob tej priložnosti se je direktorica Doma Taber Martina Martinčič zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem za hiter odziv ob klicu na pomoč, vsem stanovalcem, da ste bili ta dan potrpežljivi, pa tudi vsem gasilcem, ki so se takoj odzvali ob izvedbi požarne vaje. Zahvalila se je tudi predstavnikoma za varnost pri delu in Požarno varnost podjetja Lero ter predstavnikoma tehničnega varovanja aktivne požarne zaščite podjetja Aktiva varovanje. »Videli smo tudi, kje smo se odzvali dobro, kje bi se morali odrezati bolje in katere sisteme je treba še popraviti. Mislim, da je bila za vse nas to dragocena izkušnja, ki pa je, upam, ne bo treba uporabiti v resničnem požaru.«
Demo gnojenja in minimalne obdelave tal
Število fotografij: 8
V Lahovčah je v nedeljo, 16. oktobra 2022 potekal prikaz DEMO gnojenja in minimalne obdelave tal.
Namen predstavitve je bil prikazati različne načine dognojevanja s tekočimi živinskimi gnojili (gnojnica in gnojevka) s sistemi podjetja BETEC. Videli smo, da so s skupnimi močmi izvedli tematski prikaz, ki je bil aktualen, tako del, ki je pokrival razvoz tekočih živinski gnojil, kot tudi del, ki je bil namenjen obdelavi tal.
Organizacijski odbor je dobro opravil nalogo, sestavljali pa so ga Robert Golc, Jure Brečko, Igor Stare, Primož Globočnik, Sebastjan Raztresen, Marjan Starman, Klemen Bobnar in Marko Kern. Glede na pozitiven odziv se bodo organizatorji predstavitve v Lahovčah tudi v prihodnje potrudili, da bodo kmetom in ostali zainteresirani javnosti, na podobne načine prikazali uporabo sodobne kmetijske mehanizacije in opreme.
V Lahovčah so nam prikazali, kako izvajati ekonomsko učinkovita delovna opravila z mehanizacijo, katero mehanizacijo uporabljati, jo kupiti ali najeti storitev. Na takšna in podobna vprašanja so poizkusili vsaj delno odgovoriti: Jure Brečko Betec, Igor Stare GORENC, Primož Globočnik EUROGLOBTRADE, Sebastjan Raztresen AGROMETAL in Marjan Starman INTEREXPORT.
Predstavitev najnovejše kmetijske mehanizacije je zelo dobro povezoval v zadovoljstvo več kot 500 udeležencev iz vse Slovenije Robert Golc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj »Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj smo izredno veseli, da je prikaz privabil tako veliko število udeležencev vseh generacij. Vidimo, da smo s skupnimi močmi izvedli tematski prikaz, ki je bil aktualen, tako del, ki je pokrival razvoz tekočih živinski gnojil kot tudi del, ki je bil namenjen obdelavi tal. Glede na pozitiven odziv se bomo tudi v prihodnje potrudili, da bomo kmetom in ostali zainteresirani javnosti, na podobne načine prikazali uporabo sodobne kmetijske mehanizacije in opreme.«
Danes kmetije pogosto želijo nadomestiti plug z drugimi stroji za osnovno obdelavo, ki pa za svoje dobro delovanje potrebujejo določeno delovno hitrost in večjo moč traktorja. Torej zelo pomemben dejavnik pri kombiniranju traktorja in delovnega stroja je število konjskih sil na meter delovne širine. Kot smo slišali, so naši dedje orali z voli, kasneje konji, včasih ponoči, da ni bilo vroče konju in kmetu. Šele dobrih 50 let kmetujemo s traktorji. Kot je še dejal Robert Golc »Danes na prikazu smo videli BETEC sisteme za ekonomsko učinkovito in okolju prijazno nanašanje tekočih živinskih gnojil. Visoke cene mineralnih gnojil nas še dodatno spodbujajo, da gnojenje z živinskimi gnojili izvajamo karseda učinkovito, brez nepotrebnih izgub. Tudi obdelava tal se v zadnjih letih hitro spreminja. Poleg pluga se vedno bolj uporabljajo podrahljalniki, gruberji in krožne brane, ki v določenih pogojih lahko dobro »konkurirajo« plugu oziroma ja včasih uporaba takšne mehanizacije celo bolj priporočljiva od uporabe pluga.«
V Lahovče so se na predstavitev obiskovalci pripeljali iz vse Slovenije, seveda pa je bilo največ takih s kranjskimi in ljubljanskimi registrskimi tablicami.
Veliko pozornosti so bili deležni tudi stroji za obdelavo tal in sicer podrahljalnik ATILA MASCHIO GASPARDO, ki ga je na prikaz pripeljal Tone Ravnikar iz Komende. Krožni brani AGROMASZ (EURO GLOBTRADE) in SOILER (GORENC) ter Gruber TERASOFTER z delovno globino do 30 cm ( Gorenc) ter kombinacija vrtavkaste brane in sejalnice (AMAZONE).
Pozornosti pa so bili deležni tudi trije novi modeli traktorjev znamke CASE ( podjetja Agrometal) in trije traktorji znamke VALTRA (podjetja INTEREXPORT).
Cisterni za gnojevko za prikaz gnojenja z BETEC sistemi, sta v Lahovče pripeljali kmetiji Terčič iz Šmarij pri Jelšah in Hribar iz Velesovega, prikazali pa so tudi uporabo cistern z BETEC sistemi za travnike in njivske površine v hribovskem območju.
Organizatorji so izrekli zahvalo podjetju KŽK d.o.o., ki je odstopilo zemljišče v Lahovčah in članom Prostovoljnega gasilskega društva Spodnji Brnik-Vopovlje za varnost in usmerjanje prometa. Besedilo in foto: Janez Kuhar, 17.10.2022
Kostanjev piknik v Domu Taber
Število fotografij: 7
Jesen je čas, ki ne more mimo sladkega mošta in pečenih kostanjev, zato so se pred Domom starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah stanovalci doma in nekaj zaposlenih zbrali na kostanjevem pikniku. Pred piknikom so stanovalci doma pridno pomagali pri pripravi kostanja za peko in pri izdelavi škrnicljev za kostanj. Po zadovoljnih obrazih stanovalcev doma je bilo sklepati, da so jim zaposleni popestrili dan in jih morda popeljali v kakšen spomin iz njihove mladosti.
V sredo se je sedemdeset stanovalcev doma zbralo pred domom, da poskusijo letošnji kostanj. Razpoloženje je bilo odlično. Nekaj zaposlenih v Domu Taber so pomagali pri transportu in luplenju kostanja. Letošnji kostanj je bil zelo okusen. Za peko kostanja pa sta odlično skrbela Zdravko in Boštjan. Besedilo Janez Kuhar, foto Nataša Lavtižar, dne 14.10.2022
V spominskem parku v Cerkljah položili cvetje k doprsnemu kipu misijonarja Janeza Čebulja ob 190 letnici rojstva
Število fotografij: 6
Člani KUD Pod lipo Adergas so v četrtek, 13. oktobra 2022 pripravili v spominskem parku, pri osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah krajšo spominsko slovesnost in k doprsnemu kipu misijonarja Janeza Čebulja, Virškovega iz Adergasa položili cvetje. Cvetje sta položila častni občan Občine Cerklje na Gorenjskem Silvo Sirc in cerkljanski župan Franc Čebulj. Pripravili so tudi krajši kulturni program.
Misijonar Janez Čebulj se je rodil pred 190 leti, 13. oktobra 1832. leta v Adergasu. Bil je najmlajši izmed osmih otrok očeta Martina in matere Uršule, rojene Globočnik, po domače Vahtarjeve s Poženka. Že v rani mladosti je kazal izredno nadarjenost. S pomočjo strica Jožefa Globočnika, duhovnika in gimnazijskega kateheta v Ljubljani, je Virškov Janezek postal študent. Leta 1851 je z odličnim uspehom opravil maturo in vstopil v ljubljansko semenišče in na teološko fakulteto, ki jo je zaključil z odliko. V mašnika je bil posvečen 3. novembra 1855. Posvetil ga je ljubljanski knezoškof Alojzij Wolf v kapeli svoje palače. Vesel dogodek je bil za njegovo mater in za vso Velesovsko župnijo, ko je na dan sv. Martin pri Marijinem oltarju v domači cerkvi zapel novo mašo. Prvo kaplansko službo je Janez Čebulj sprejel v Poljanah nad Škofjo loko in kot odličen govornik kasneje še v Kranju. Že kot bogoslovec se je srečal z Baragom, ki ga je zvabil k sebi v misijone. Leta 1859 je odpotoval v Ameriko. Tam si je pridobil izreden ugled in zaupanje Indijancev. Naučil si je njihovega jezika – očipvejščine. Celo prepeval je v njihovem jeziku. Bil je pravi poliglot. Umrl je 3. avgusta 1898 leta. Pokopan je v Ameriki v mestu St. Ignacij. Besedilo in foto: Janez Kuhar, 13.10.2022
Koncert klasične glasbe na Šenturški Gori uspel
Število fotografij: 6
V organizaciji Kulturnega društva Šenturška Gora je bil v cerkvi sv. Urha na Šenturški Gori pod Krvavcem v soboto, 8. oktobra 2022 Koncert klasične glasbe. Med gosti na koncertu je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je bil navdušen nad izvedbo koncerta.
Poleg solistov sta se predstavila tudi Šenturški oktet in Cerkveni mešani pevski zbor Simon Robič. Šenturški oktet je zapel tri pesmi Pavla Kernjaka in Janka MIkula Rož, Podjuna Zila, Alojza Mihelčiča Dan že zapira oči in dr. Benjamina Ipavca Domovini. Nastal je leta 2003, danes pa ga sestavljajo Patrik Jagodic (prvi tenor), Tine Perne (prvi tenor), Tone Maleš (drugi tenor), Brane Jagodic (drugi tenor), Domen Veternik (bariton), Tomaž Soklič (bariton), Janko Rebernik (bas) in Dominik Jelenc (bas). Umetniški vodja je Branko Jagodic, predsednik okteta in Kulturnega društva pa je Tomaž Soklič. Cerkveni mešani pevski zbor Simon Robič iz Šenturške Gore, ki ga vodi Branko Jagodic pa je zapel pesmi Matija Tomca Zmagala si, Devica slavna, Josefa Gruberja Sonce že zahaja in Petra Jereba Mirno nam plove čolnič življenja. Cerkveni mešani pevski zbor Simon Robič je podaril sliko njihovemu pevcu Antonu Malešu za več kot 50 letno petje v zboru.
S tremi skladbami se je predstavil Kvartet harmonik, ki so ga sestavljali Žiga Grm, Jernej Hostnik, Dejan Maleš in Boris Razboršek ter organist Gašper Jereb, Živa Pangerc in Manca Veternik na violi in violini, pevec Tone Habjan, pevka Mojca Bitenc Križaj in harmonikar Robert Smolnikar, ki sta navdušila občinstvo s pesmima Prav vsi smo ljudje in Slovenski kruh Ivana Sivca in Roberta Smolnikarja. Besedilo in foto: Janez Kuhar, 11.10.2022
KRVAVEC - Podelili priznanja in nagrade Junakom Krvavca
Število fotografij: 1
Na zaključni prireditvi v Brunarici Sonček na Krvavcu so prvo nedeljo v oktobru 2022 podelili priznanja in nagrade za sedmo celoletno rekreativno akcijo Junaki Krvavca. Prvi trije so med moškimi in ženskami prejeli pokale in nagrade ter likovna dela slikarja Lojzeta Dežmana, zmagovalec z največ pohodi pa še denarno nagrado. Vsem, ki so opravili vsaj 52 vzponov pa so prejeli tudi spominsko majico Junaki Krvavca. Kot so pojasnili organizatorji iz Brunarice Sonček, je v akciji, ki je potekala do 30. septembra 2022 sodelovalo 85 članov – pohodnikov, kolesarjev in smučarjev. Zahtevni razpisni pogoj, to je 52 vzponov na Krvavec je doseglo 43 članov, med njimi 8 žensk in 35 moških. V moški konkurenci je zmagal in postal tudi absolutni zmagovalec po »večletnem boju z drugim mestom« s 305 vzponi Robi Jerič iz Grada pri Cerkljah, drugi je bil Marko Lončar s 237 vzponi, tretji pa Matjaž Letnar s 141 vzponi. Med ženskami je bila najboljša Mojca Kotnik iz Adergasa s 135 vzponi, druga Maja Zajec s 104 vzponi in tretja Jana Remic s 80 vzponi. Najstarejši udeleženec je bil 83-letni Lojze Dežman, najmlajša udeleženka pa 10-letna Naja Kosec. Začela se je že tudi osma akcija Junaki Krvavca, ki bo potekala do 30. septembra prihodnje leto. Junaki Krvavca bodo postali vsi, ki bodo opravili več kot 52 vzponov na Krvavec in se vpisali v knjigo vpisov v Brunarici Sonček. Namen akcije je gibanje v naravi in vzdrževanje zdravega načina življenja. Na dan je možen samo en vpis. Besedilo Janez Kuhar z dne 8.10.2022, foto arhiv Brunarice Sonček
Pri stotih letih zaplesala v Domu Taber
Število fotografij: 15
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v začetku oktobra 2022 visok jubilej praznovala Ljubica Pavlovčič, tamkajšnja šesta stanovalka, ki je dopolnila sto let.
Ljubica Pavlovčič se je rodila oktobra 1922. leta v Gradcu pri Litiji, očetu Blažu in mami Amaliji. Med vojno je bila družina izseljena v Srbijo. Gimnazijo je obiskovala v Beogradu. Na to obdobje ima zelo lepe spomine, saj so jo v Beogradu zelo lepo sprejeli. Po vojni se je vrnila v Slovenijo in se zaposlila pri Jugoslovanskih železnicah in sicer v računovodstvu. Po poroki si je ustvarila družino. Z možem sta zelo rada potovala po svetu, še posebej ima lepe spomine na Pariz. Z leti sta se počasi ustalila in potovala največ po Sloveniji.
V službi je spoznala zelo prijetne ljudi, sodelavce, s katerimi ima še danes prijateljske odnose. Zelo rada se je ukvarjala z ročnimi deli, kot sta kvačkanje in štrikanje. Dokler so ji oči dopuščale, je tudi veliko brala. Doma je imela knjižnico z več kot petstotimi knjigami. Poleg knjig pa je bila njena velika ljubezen tudi ples.
Do svojega petindevetdesetega (95) leta je živela povsem samostojno, kasneje pa ji je pomagal sin Igor. Lahko rečemo, da je prava korenina, ki se ne da, kar je dokazala pri starosti šestinosemdeset (86) let, ko se je ubranila napadalcu, ki jo je hotel oropati v Ljubljani.
Slavljenki je na krajši slovesnosti v imenu zaposlenih in stanovalcev Doma Taber čestitala direktorica Martina Martinčič in ji zaželela obilo zdravja ter dobre volje, opravičilo zaradi nujne zadržanosti pa je direktorica izrekla čestitke tudi v imenu župana Franca Čebulja, ki ji je zaželel predvsem zdravja.
Stanovalka doma Julka Hrovat je prebrala čestitko, ki so jo napisali stanovalci doma. V imenu Kulturnega društva Folklora Cerklje pa je slavljenki voščila predsednica društva Irena Naglič, čestitala pa je tudi sokrajanki Angeli Brankovič, ki je prvo septembrsko nedeljo praznovala sto let. Ivan Kropivnik je ob stoletnici recitiral pesem, ki jo je napisal posebej za slavljenko.
V kulturnem programu so sodelovali člani folklorne skupine Kulturnega društva Cerklje in Cerkljanski gavnarji. Slavljenka je v domu Taber za stoti rojstni dan zaplesala ob zvokih Cerkljanskih gavnarjev.
Kot se za tako priložnost spodobi je Ljubica Pavlovčič za stoti rojstni dan dobila veliko rojstnodnevno torto, ki jo je izdelala vodja kuhinje Biljana Bučić.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 5.10.2022
Obisk Slovencev iz Argentine v Sloveniji - Prepevali so kot škrjančki lepo
Število fotografij: 3
V sredini meseca septembra sta nas obiskali družini Bajda in Šmon iz Argentine. Bivali so v samostanu Adergas. To so že tretja generacija potomcev Slovencev. Skupino tridesetih oseb so sestavljali stara starša Jernej in Angelca Bajda, trije sinovi in hči z družinami, ki so imeli skupaj 20 otrok, torej njunih vnukov. Ustanovili so prijeten otroški zborček z imenom Škrjančki. S svojo prikupno slovenščino so 14 dni navduševali številne gledalce po raznih krajih v dvoranah in šolah po Sloveniji. Povsod so pokazali iskreno skrb za Slovenijo, vero in kulturo.
Zadnji dan obiska jih je na zaključnem pikniku obiskal tudi cerkljanski župan Franc Čebulj in prav za vsakega prinesel prikupno spominsko knjigo, darilce ali igračo. Vsi so se te pozornosti iskreno razveselili ter se z vso hvaležnosti zahvalili.
Župan Franc Čebulj se jim je zahvalil za tako močno zavest pripadnosti Sloveniji ter zaželel še naprej veliko uspeha v življenju tako na kulturnem kot gospodarskem področju.
Prijatelji iz Argentine so obljubili da se bodo še kdaj vrnili v Slovenijo.
Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 2.10.2022
Druga trgatev Nacetove trte v Cerkljah
Število fotografij: 10
Na vrtu rojstne hiše prvega slovenskega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga, ki velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča Ignacija Borštnika, so v Cerkljah na Gorenjskem ob počastitvi občinskega praznika občine Cerklje, v soboto, 1. oktobra 2022 pripravili drugo trgatev Nacetove trte, potomko najstarejše, 450 let stare vinske trte na svetu, z mariborskega Lenta.
Trto so posadili 1. julija 2018. leta ob 160- letnici rojstva Ignacija Borštnika in je letos drugič dobro obrodila. Prisotne je pozdravil Dane Novak v imenu družine Novak in Kulturnega društva Ignacija Borštnika. Trgatvi so prisostvovali tudi gostje župan Občine Cerklje Franc Čebulj ter skrbnika trte z Lenta, ki raste ob Dupljanski graščini Braneta Bandlja in Jerneja Markiča, prisoten pa je bil tudi Borštnikov praprapra nečak Tomaž Novak, sicer tudi uporabnik Centra Korak iz Kranja. Skrbnik dupljanske trte z Lenta Brane Bandelj je predstavil društvo Mladovita, v katero je včlanjenih 32 krajev, ki so prejeli cepič trte z Lenta. Drugi dupljanski skrbnik trte iz Lenta Jernej Markič pa je predstavil trto kot simbol miru in prijateljstva ter zaželel, da bi trta z Lenta v Cerkljah dobro rastla še naprej.
Potrgali so 25 grozdov in jih stehtali. Tehtnica je pokazala 5,90 kilogramov in jih je bilo za polna dva peharja grozdja. Kot je povedal Dane Novak z Borštnikove domačije »Letošnjega grozdja ne bodo namenili predelavi v vino. Če pa bi še malo počakali, glede na ohladitve, pa bi lahko imeli skoraj ledeno trgatev. Trta je povezana z Borštnikom in Mariborom, kjer so imeli že več kot petdeset Borštnikovih srečanj«.
Prvi grozd na trgatvi je odtrgal novi skrbnik Nacetove trte Ivan Kropivnik, drugega cerkljanski župan Franc Čebulj, ki ima tudi največ zaslug, da so trto z Lenta pred štirimi leti pripeljali v Cerklje, tretjega pa Dane Novak z Borštnikove domačije. Najtežji grozd je tehtal 0,54 kilograma.
Pripravili so tudi bogat kulturni program s Cerkljanskimi gavnarji, ki so zapeli več pesmi o trti in vinu ter člani KUD Davorin Jenko Cerklje, Dramska skupina Pod Stražo Poženik ki je predstavila nekaj pesmi o vinu ter običajih ob trgatvi, program pa je domiselno povezoval in recitiral dve Borštnikovi pesmi Dane Novak. Slišali pa smo tudi besedilo Borštnikove pesmi Vrnitev, ki jo je uglasbil Vinko Janežič, zaigrali pa Trgovci. Poskrbeli pa so tudi, da trgači in nastopajoči niso ostali lačni in žejni. Med sponzorji velja omeniti Mesarstvo Kmečki hram iz Cerkelj. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 1.10.2022
Uspešna krvodajalska akcija v Cerkljah
Število fotografij: 2
V organizaciji kranjskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, komisije za krvodajalstvo ter prostovoljk in prostovoljcev Krajevne organizacije RK Cerklje, je bila v četrtek, 29. septembra 2022 v Športni dvorani v Cerkljah terenska krvodajalska akcija, kjer se je udeležilo 129 krvodajalcev.
Predsednik Krajevne organizacije RK Cerklje Vid Močnik se je zahvalil vsem krvodajalcem za veliko udeležbo, predvsem mladim, ki so se akcije udeležili v razmerah, kakršnih smo sedaj. Danes Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje organizira vsako leto dve krvodajalski akciji, katerih se udeleži več kot 250 krvodajalcev. Prvo krvodajalsko akcijo v Cerkljah so organizirali že nekaj mesecev po začetku organiziranega krvodajalstva v Sloveniji (9. marec 1953), in sicer 15. avgusta 1953 leta, akcije pa se je udeležilo kar 152 krvodajalcev. Organizator krvodajalstva in prvi predsednik Rdečega križa v Cerkljah je bil Tone Gerkman. Sprva je bilo v Cerkljah le sedem krvodajalcev, ki so hodili darovat kri v bolnišnico na Golniku. Največkrat pa je kri v cerkljanski organizaciji Rdečega križa daroval Viktor Erzar in sicer že 169 krat. V soboto pa so v Cerkljah organizirali tudi meritve sladkorja v krvi in holesterola, udeležilo se jih je 79 občanov.
Besedilo Janez Kuhar,Cerklje, 30.9.2022
Sedma obletnica Doma Taber
Število fotografij: 15
V Domu Taber v Šmartnem pri Cerkljah so v sredo, 28. septembra 2022 praznovali sedmo obletnico sprejema prvega stanovalca v dom. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednica Sveta zavoda Taber Andreja Jerala, član Sveta zavoda Janez Korbar in župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj.
Delo Doma Taber je predstavila direktorica Martina Martinčič. Kot je dejala, je v domu 95 zaposlenih, ki skrbijo za 156 stanovalcev, skupaj s tistimi, ki jim nudijo pomoč na domu. Še naprej želijo ostati razvojno naravnani. "Glavno poslanstvo Doma Taber je skrb za naše stanovalce ter uporabnike storitev pomoči na domu. Še naprej se bomo trudili po najboljših močeh, da bodo naši stanovalci in uporabniki deležni najboljše možne nege in oskrbe. Pomemben del pri delovanju Doma so tudi prostovoljci, ki z obiski vedno polepšajo dan stanovalcem na različne načine".
Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj se je zahvalil vsem zaposlenim, ki lepo skrbijo za stanovalce doma, stanovalcem pa zaželel čim bolj kakovostno in prijetno bivanje v domu ter aktivno preživljanje časa z željo, da ostanejo še naprej zdravi. "Dom Taber, skrb za starejše in pomoči potrebnim, uspešno opravlja svoje poslanstvo že sedmo leto, vse od uradnega odprtja v letu 2015. Vesel pa sem, da z vodstvom Doma Taber in zaposlenimi uspešno in konstruktivno sodelujemo".
Pripravili so tudi zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovali pevka Petra Maček Zarnik, Domski pevski zbor pod vodstvom Anice Rehberger in ansambel Trio Frenki. Izdali so tudi domski časopis – Novice iz Tabra. Za stanovalce doma so razrezali torto, ki jo je izdelala Biljana Bučič, vodja kuhinje v Domu Taber.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 28.9.2022
Tudi Občina Cerklje na Gorenjskem je dobila svoj kvačkan grb
Število fotografij: 3
Naj niti in kvačka povežejo Slovenijo – to je slogan kvačkaric Slovenije, ki so združile svoje spretnosti obračanja palčke in preje ter se lotile največjega kvačkarskega izziva v Sloveniji – projekta Slovenija kvačka slovenske grbe, s katerim so osvojile Guinnessov rekord.
Pobudnica projekta je bila Jadranka Smiljić, za nov izziv pa si je zadala skvačkati grbe vseh slovenskih občin. »Izziv ji je pomagalo izpolniti 211 kvačkaric in en kvačkar iz vse Slovenije, na Gorenjskem pa jih je kvačkalo 18 kvačkaric«, je pojasnila Zlata Kleindinst Oblak, koordinatorica za Gorenjsko.
Ker je šlo poleg promocije kvačkanja tudi za promocijo naše lepe domovine, se je projektu z veseljem pridružila tudi Bernarda Valenčič iz Žej pri Komendi. Kvačkanje, pletenje, vezenje in šivanje so njen hobi že od otroštva. Kot je povedala Bernarda: » Je bila ob prijavi izdelava grba moje občine Komenda že oddana, mi je bilo pa v čast skvačkati grb naše sosednje občine Cerklje na Gorenjskem. Takoj sem se podučila o nastanku in pomenu grba in zanj tudi sama izdelala načrt. Naše geslo »S kvačko povezujemo Slovenijo« je tako prišlo od besed k dejanju. Za izdelavo grba Občine Cerklje na Gorenjskem, ki je velik 1,4 krat 1,8 metra, sem porabila 100 kvačkanih ur in 2,5 kilograma preje«. Kot je še povedala Bernarda, je ponosna, da je lahko sodelovala v tem projektu in da tudi Občino Cerklje na Gorenjskem grb sedaj krasi njihove prostore.
Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik republike Borut Pahor, podpirala pa ga je tudi Slovenska turistična zveza in Društvo Heraldica Slovenija.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 24.9.2022
Večer pod Tratarjevo lipo navdušil
Število fotografij: 8
Prireditev v spomin Ivanu Hribarju
Število fotografij: 11
Dom Taber - Starejši na 4. Sprehodu za spomin
Število fotografij: 3
Nagrajenci ob občinskem prazniku 2022
Število fotografij: 0
KEGLJANJE - Prehodni pokal ekipi Pšate
Število fotografij: 1
Na kegljišču Kegljaškega kluba Kranj je pred dnevi - konec tedna potekalo kegljaško tekmovanje za prvi memorial Andreja Ropreta, doma iz Velesovega. Turnir za prehodni pokal je letos potekal med sedmimi vasmi na osem - steznem kegljišču. Ekipo so sestavljali po trije tekmovalci. Prvo mesto je osvojila ekipa Pšate s 470 podrtimi keglji v sestavu Klemen Uranič ter Milica in Ciril Globočnik. Rezerva pa je bil Tadej Uranič. Drugo mesto je osvojila ekipa Adergasa s 450 podrtimi keglji, tretje pa ekipa Velesovega s 401 podrtim kegljem. Četrta je bila ekipa Vopovelj s 382 podrtimi keglji, peta ekipa Dvorij s 372 podrtimi keglji, šesta Praprotna Polica (365) in sedmi Zgornji Brnik (323). Vodja tekmovanja je bil Ivo Kepic.
Na sliki: Prvi memorial Andreja Ropreta v kegljanju je osvojila ekipa Pšate v postavi Milica in Ciril Globočnik ter Klemen Uranič
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 8,9.2922
V Domu Taber Angela Brankovič praznovala 100. rojstni dan
Število fotografij: 9
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v nedeljo, 4. septembra praznovala stoti rojstni dan Angela Brankovič, peta stanovalka doma, ki je dopolnila sto let. Še vedno je čila in zmeraj dobre volje. Za praznik je prejela veliko čestitk in tudi rojstno dnevno torto
Rodila se je 4. septembra 1922, je na Štefanji gori, v majhni gorski vasici pod Krvavcem, ki je tedaj štela le šest kmetij, prijokala na svet deklica, ki so ji dali ime Angela. Njen oče Franc in mati Katarina sta že imela hčerko, za Angelo pa se jima je rodilo še dvanajst sinov in hčera. V številni družini so že bili trije fantje iz prvega zakona, katerim je mama žal kmalu umrla. Ker je bila Šuštarjeva kmetija med večjimi v vasi je vseh sedemnajst otrok že od malih nog moralo pomagati v hlevu, na polju in v hiši. Žal je mati Katarina razmeroma kmalu umrla in tako so dekleta prevzela tudi delo v gospodinjstvu. Za kuho je skrbela najstarejša Manca. Ko so otroci malo odrasli so nekateri odšli delat na razne kmetije, Angelo pa so poslali v dolino, da se izuči za šiviljo. Stanovala je pri sorodnikih v Pšenični Polici in vsak dan peš hodila v Češnjevek h gospe Markovi Ani, kjer se je učila šivanja. Po treh učnih letih se je vrnila domov na Štefanjo goro in pričela s šiviljstvom. Angela je imela svoj šivalni stroj, katerega so pripeljali iz Nemčije. Za takrat je to bilo pravo bogastvo.
Žal pa to ni dolgo trajalo, saj se je začela vojna in vse se je obrnilo na glavo. Angela je sodelovala v odporniškem gibanju kot kurirka. Na eni od kurirskih poti so jo zajeli sovražni vojaki in jo zaprli. Iz zaporov v Begunjah je bila premeščena na prisilno delo v Nemčijo kjer je tudi dočakala konec vojne in se srečno vrnila domov. Dve leti po vojni se je poročila s fantom iz zgornjega dela vasi, s katerim sta se že pred vojno rada videla. To je bil Anton Brankovič. Zgradila sta hišo v Cerkljah in rodilo se jima je pet otrok – Angelca, Tončka, Jože, Rafko in Marinka. Časi so bili težki in oče je skrbel za preživetje, mama pa je skrbela za dom in vzgojo otrok. Verjetno ni bilo lahko, saj so bili otroci živahni in so marsikatero ušpičili.
Vsi so si ustvarili družine tako, da ima njihova babi Angela sedaj 12 vnukov, 17 pravnukov in 2 prapravnuka. Kadar pridejo skupaj je vedno veselo in živahno. Žal pa jih je oče po težki bolezni zapustil že pred veliko leti, pa tudi sin Jože je tragično preminul v hribih. Življenje prinese lepe stvari pa tudi žalostne. »Naša babi jih je vedno znala stoično prenesti in živeti naprej. Kljub temu, da ji zdravje vedno ni najbolje služilo, je z optimizmom dočakala okroglih 100 let«, je povedala hčerka Marinka. Zadnjih šest let je njen dom v Domu Taber, kjer zanjo lepo skrbijo.
Res sem hvaležna vsem, ki so se tako potrudili: zaposlenim v Domu Taber, županu Cerkelj Francu Čebulju, ki ji je prišel voščit in društvu upokojencev Cerklje, vsi skupaj so pripravili zelo lepo praznovanje.«, je še dejala hčerka Marinka.
Stoti rojstni dan je Angela praznovala v torek, 6. Septembra v Domu Taber vesela in dobre volje ter prejela številne čestitke, tudi od vseh zaposlenih in vodstva Doma Taber. Slavljenki so na posebni krajši slovesnosti v torek čestitali direktorica Doma Taber Martina Martinčič in Katarina Bitenc, ki je prebrala čestitko, ki so jo napisali stanovalci Doma Taber, cerkljanski župan Franc Čebulj pa je ponosen, da imajo v Občini Cerklje stoletnico, ter ji zaželel pred predvsem zdravja, posebno voščilo pa so izrekle članice Društva upokojencev Cerklje, na čelu s predsednica društva Marto Hočevar, Zdenko Zajc ter Majdo Špenko in jih poleg šopka rož podelili tudi priznanje Častne članice, ob njenem 100 rojstnem dnevu.
V kulturnem programu so sodelovali Ljudski pevci Hiše čez cesto ter pevki Anica Rehberger in Francke Rozman. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka zarezala v rojstnodnevno torto, ki jo je v Domu Taber izdelala vodja kuhinje Biljana Bučić. Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 6.9.2022
Pozdrav jeseni z Gorenjskimi nageljni
Število fotografij: 17
Franc Čebulj praznoval 70. rojstni dan
Število fotografij: 17
Franc Čebulj je v prijetnem ambientu v krogu domačih in številnih prijateljev na Vodnikovi domačiji v Adergasu praznoval 70 - letnico. Ob praznovanju je prejel številne čestitke.
Slavje v Adergasu se je pričelo v soboto, 20. avgusta 2022, na predvečer praznovanja rojstnega dneva s postavitvijo 24 metrov visokega mlaja. Postavili so ga s strojno mehanizacijo pred domačo hišo slavljenca možje in fantje iz vasi Praprotna Polica. Za varnost v prometu pa so med prevozom iz Praprotne Police do Adergasa skrbeli velesovski gasilci.
Slavljencu so se v soboto v Adergasu pridružili člani Kulturnih društev Godbe Cerklje Folklore Cerklje, Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka, predstavniki gasilcev vseh gasilskih društev Gasilske zveze Cerklje tudi z novo požarno lestvijo, ter člani KUD Pod lipo Adergas, kjer sta slavljenca nagovorila in mu čestitala Angelca Maček in Martin Bolka ter zbranim predstavila njegovo življenjsko zgodbo, cerkveni mešani pevski zbor iz Adergasa pa mu je zapel njemu priljubljeno pesem Cerkljanska fara. Nagovor pa je Angelca sklenila z besedami »Vodnikov France nima visokih šol in imenitnih nazivov, končal pa je veliko razredov šole življenja, za katero pa ni dobil podpisanega spričevala.«
Franc Čebulj se je rodil 21. avgusta 1952 v Adergasu na kmetiji, ki se ji je po domače reklo Pr Vodnik, kjer danes živi s svojo družino. V zakonu sta se staršema mami Ani, doma je bila v Praprotni Polici, in očetu Francu Čebulju rodila sin Franci in hčerka Ani. Oba starša sta že pokojna. Z ženo Tatjano imata tri otroke Iztoka, Simono in Evo, ponosen pa je na šest vnukinj in vnukov Hano, Julijo, Elo, Nejca, Bora in Svita ter pravnukinjo Milo, ki bo prav na njegov rojstni dan praznovala prvi mesec življenja!
Franc je moral že v otroštvu poprijeti za številna kmečka dela tako v hlevu kot na polju, saj takrat še ni bilo mehanizacije, kot je danes. Pravi: »Smo rekli, gremo na roke delat ter vzeli koso, motiko in grablje, vpregli konja in šli na polje ter v travnik. Tudi orali smo s konjem in še bi lahko našteval.«
Ko je bil še v osnovni šoli, je poleti že hodil delat v opekarno v Češnjevku. Ob delu je opravil trgovsko šolo. Več skrbi je posvečal soljudem kot sebi. Že v otroških letih je moral skrbeti zase in za sestro, potem pa še za očeta. Vojsko je služil v Tolminu, kjer je bil pri vojakih tudi dirigent Uroš Lajovic, ki ga je odkril kot tenorista. Po vrnitvi domov se je pridružil ansamblu Stalaktit, s katerim so igrali po vsej Gorenjski, kasneje pa je prepeval še v drugih ansamblih. Zmagal je tudi na pevskem tekmovanju Glas jeseni, kjer je premagal Borisa Kopitarja in Heleno Blagne. Ni pa ga veselilo samo petje, ampak tudi skakanje. Na vzhodni strani Oble Gorice v Adergasu so zgradili 20 in 35 - metrsko skakalnico, na katerih sta med drugimi skakala Franc Čebulj in že pokojni Bogdan Norčič. Čebulj je nehal s smučarskimi skoki, ko si je poškodoval koleno.
Življenjske in delovne izkušnje je nabiral v Petrolu, vse od ustanovitve občin je župan Občine Cerklje. Je velik ljubitelj konj in zavzet čebelar, še vedno pa tudi ljubitelj športa. Vsa leta aktivno deluje tudi na področju društvene dejavnosti. Petnajst let je bil predsednik Športnega društva Adergas, bil je predsednik Čebelarske zveze Slovenije, kot konjerejec in dirkač doma in v tujini pa tudi ustanovitelj ter prvi predsednik Kasaške centrale Slovenije. Leta 2006 so doma začeli pripravljati projekt za spremembo nekdanjega hleva oziroma kmetijsko - gospodarskega poslopja v turistični - gostinski objekt. Le - ta zdaj že deseto leto sprejema goste. Njegovo življenje je bilo vseskozi zelo pestro in razgibano. Vedno je našel čas za vse, za kar se je sam odločil, da bo počel vse, kar ga je veselilo.
Leta 1990 se je vključil v kranjski Demos in bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v Kranjsko skupščino, izvoljen pa je bil tudi za predsednika Krajevne skupnosti Velesovo. Ko je nastala nova Občina Cerklje na Gorenjskem, je Franc Čebulj kandidiral za župana in zmagal. V letu 1995 je postal prvi župana Občine Cerklje na Gorenjskem. V mandatnem obdobju 2018 – 2022 je na čelu Občine že sedmi mandat. Pri razvoju se zavzema za ljudem in okolju prijazno in urejeno okolje. Ključne prednosti vidi v naravnem in kulturnozgodovinskem bogastvu kraja, prometni dostopnosti, v posvetovanju gospodarskih segmentov ter v razvoju turizma. Zaslužen je tudi za številne naložbe na področju šolstva, kulture in športa. Posebno skrb namenja urejanju cestne in komunalne infrastrukture, zavzeto pa podpira tudi razvoj kmetijstva ter gospodarstva, predvsem malih obrtnikov in podjetnikov. Omeniti velja tudi projekt kanalizacije odpadnih voda s Krvavca v dolino, kar bo večletni projekt. Danes je Občina Cerklje na Gorenjskem uvrščena med prve štiri od 212 občin, leta 1995 pa je bila med 154 občinami uvrščena na 134. mesto. Dva mandata je bil tudi poslanec Državnega zbora, prvič leta 1996. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 22.8.2022
Podarjene sadike gorenjskih nageljnov že lepo cvetijo
Število fotografij: 3
Občina Cerklje na Gorenjskem je 6. in 7. maja 2022 podarila gospodinjstvom v občini 2000 sadik gorenjskega nageljna, kot uvod v večdnevno septembrsko prireditev, ki so jo poimenovali Pozdrav jeseni z Gorenjskim nageljnom. Podarjeni gorenjski nageljni so okoli 20. julija začeli lepo cveteti. Kot pravijo cvetličarji, jim bolj ustrezata severna in vzhodna lega. Posebnost gorenjskega nageljna pa je, da ima čisto svoj vonj in svetlo rdeč cvet, v sredini pa sta obvezno dva bela krivčka. Za razdeljevanje sadik so v maju poskrbele članice Društva kmečkih in podeželskih žena, Gorenjski nagelj Cerklje.
V mesecu septembru bodo Občina Cerklje na Gorenjskem, Zavod za turizem Cerklje in društva v upanju po popestritvi kulturnega in turističnega dogajanja v Cerkljah na Gorenjskem organizirali prireditev Pozdrav jeseni z gorenjskim nageljnom. Prireditev bo potekala v Cerkljah kot uvod v praznovanje občinskega praznika Občine Cerklje od 2. do 4. septembra 2022. Na prireditvi bodo nastopile glasbene skupine Mambo Kings, Vili Resnik, Miran Rudan in Design. Gorenjski nagelj cveti že od 21. julija. Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 25.7.2022
Med nominiranci na Brdu pri Kranju tudi prostovoljca Darinka Kralj in Ivan Kropivnik
Število fotografij: 3
Prireditev je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, ki je bila v ponedeljek, 27. unija, gostil častni pokrovitelj projekta Prostovoljec leta, predsednik RS Borut Pahor. Letos so že dvajsetič zapored podelili priznanja in Naj nazive prostovoljcem in prostovoljskim projektom za dosežke iz preteklega leta. V natečaj je letos prispelo 112 prijav, 24 za projekte in 88 za posameznike. Med letošnjimi nominiranci na Brdu sta bila tudi prostovoljca iz Občine Cerklje na Gorenjskem Darinka Kralj in Ivan Kropivnik, ki aktivno sodelujeta s stanovalci Doma Taber v Šmartnem že od odprtja doma.
Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 10.7.2022
Število fotografij: 3
Prireditev je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, ki je bila v ponedeljek, 27. unija, je gostil častni pokrovitelj projekta Prostovoljec leta, predsednik RS Borut Pahor. Letos so že dvajsetič zapored podelili priznanja in Naj nazive prostovoljcem in prostovoljskim projektom za dosežke iz preteklega leta. V natečaj je letos prispelo 112 prijav, 24 za projekte in 88 za posameznike. Med letošnjimi nominiranci na Brdu sta bila tudi prostovoljca iz Občine Cerklje na Gorenjskem Darinka Kralj in Ivan Kropivnik, ki aktivno sodelujeta s stanovalci Doma Taber v Šmartnem že od odprtja doma. Besedilo Janez Kuhar, Cerklje, 10.7.2022
Tradicionalni piknik in Občni zbor Društva upokojencev Cerklje
Število fotografij: 4
Društvo upokojencev Cerklje je v soboto, 9. julija pripravilo 29. tradicionalni piknik za svoje člane in hkrati tudi Občni zbor. Leta 2020 je epidemija z novim virusom SARS Covid 19 prekrižala marsikomu načrte, tudi DU Cerklje, ki so bile skladno z ukrepi odpovedane.
Cerklje – Pri piceriji Pod Jenkovo lipo v Dvorjah se je v soboto, 9. julija zbralo dvesto petdeset upokojencev, ki pa so si zavetje pred vročim soncem poiskali pod prostornima šotoroma.
Vse navzoče je uvodoma pozdravil župan Občine Cerklje Franc Čebulj in jim zaželel uspešno delo in zdravja tudi v prihodnje. Pohvalil pa je uspešno sodelovanje društva DU Cerklje s programom Starejši za starejše Prostofer.
Vse navzoče je pozdravila predsednica DU Cerklje Marta Hočevar in predstavila aktivnosti, ki so jih imeli v preteklih dveh letih. Zaradi corone v zadnjih dveh letih niso imeli posebnih srečanj. Lani je društvo praznovalo 70-obletnico delovanja, ustanovljeno je bilo 17. Junija 1951.leta. Slovesnost so morali zaradi omejitev, ki jih je narekoval covid-19 odpovedati in meseca oktobra so pripravili samo slavnostno sejo članov upravnega in nadzornega odbora. Na seji so posameznikom podelili priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije za njihovo prizadevno delo, društvo pa je od zveze ob jubileju prejelo posebno plaketo. Kot je povedala predsednica Marta Hočevar, so v društvu, ki šteje 791 članov, svojo dejavnost precej razširili. Zaradi covida so prenehali z delovanjem člani Društva likovnikov Cerklje
(ustanovljeno je bilo 1999 leta) in 4. Januarja letos ustanovili likovno sekcijo pri Društvu upokojencev Cerklje. Zahvalila se je vsem, za njihov prosti čas, voljo in znanje, da so dosegli zastavljene cilje. Zahvala in pohvala pa velja tudi vsem prostovoljnim šoferjem in šoferkah Prostoferja.
Članom ponujajo raznolike dejavnosti, lahko balinajo, igrajo namizni tenis, kolesarijo, hodijo na pohode, planinarijo, se ukvarjajo z ročnimi deli, telovadijo in plešejo, delujejo v kulturni sekciji ter hodijo na izlete in letovanja. Posebno mesto ima v društvu program Starejši za starejše, kjer je uspešno zaživel še projekt Prostofer, ki je rezultat dobrega sodelovanja z Občino Cerklje. Prostovoljke obiskujejo starejše člane in jim nudijo pogovor in pomoč. Opravili so 516 obiskov, pomoč nudili 54 starejšim z druženjem, prevozi, dostavo iz trgovine in druge podobne pomoči. Vsak mesec pa imajo pohodništvo, planinarjenje, kolesarjenje, balinanje, vse aktivnosti pa imajo zapisane v rdeči zloženki ki so jo člani dobili na začetku letošnjega leta. Izpeljali so vse načrtovane aktivnosti. Foto: Franci Belšak, Besedilo: Janez Kuhar, dne 11.7.2022.
Letošnja Krvavška konjenica z rekordno udeležbo
Število fotografij: 12
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je po dveh letih premora zaradi covida drugo julijsko soboto organiziralo 23. Krvavško konjenico, ki se je je udeležilo rekordnih 171 konjenikov, med njimi je bilo 68 deklet in kar 23 kočijažev z različnih koncev Slovenije. Zbor udeležencev Krvavške konjenice je bil pri Nogometnem centru Velesovo. Na konjenici sta bila tudi mladoporočenca Manca in Borut Martinčič iz Tržiča.
Že dan prej, v petek, so člani Konjeniškega društva Krvavec Cerklje položili venec in cvetje ter prižgali sveče k spominskemu znamenju v Poženiku, kjer je pred sedemnajstimi leti tragično preminil mladi udeleženec konjenice Davorin Čeh iz Spuhlje pri Ptuju.
Pred začetkom 23. pohoda krvavške konjenice, ki jo je vodil Janez Glastovec z Zgornjega Brnika, je pred nogometnim centrom Velesovo udeležence pozdravil stotnik Darko Kepic ter vsem zaželel srečno in varno pot. Še posebej se je zahvalil vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi najbolj obiskane prireditve do sedaj. Tokrat je bilo pod Krvavcem kar 217 konj. Vsi udeleženci konjenice so prejeli spominske majice Konjeniškega društva Krvavec Cerklje, za spominske majice in prigrizke za konjenike pa so skrbele Lucija, Darja, Maja, Nastja, Veronika in Mateja.
Letos konjenica po poteh Cerkljanske občine
Trideset kilometrov dolga pot je letos konjenike vodila izpred Nogometnega centra oziroma gostinskega lokala Bar Kantina v Velesovem skozi Praprotno Polico do Fazanerije, kjer je bil prvi od petih postankov, nato pa mimo gradu Strmol skozi vasi Dvorje, Grad, Šmartno, mimo cerkve sv. Martina, zaselka Prenje, Viševco, Cerkljansko Dobravo, kjer so konjeniki poskušali jedi z žara, konji pa so se odpočili, nato so pot nadaljevali nazaj skozi Zalog, Zgornji Brnik do Fazanerije pri Vašci v Velesovo, kjer je bilo pri baru Kantina pri Nogometnem centru družabno srečanje. Na poti je odmevala tudi harmonika Blaža Pipana in kitara Boštjana Križaja.
Za pijačo in jedačo na poti sta skrbela Tim Jerič in Jakob Drobne, zagotovljena je bila zdravstvena oskrba – nad konjeniki pa je vseskozi bdel reševalec in gasilec PGD Cerklje, Jaka Žagar.
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje deluje že štiriintrideset let
Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je bilo ustanovljeno pred 34 leti in sicer 24. julija 1998.leta, ki mu predseduje dolgoletni in prizadevni predsednik Anton Gubanec. Najpomembnejše aktivnosti v društvu sta Krvavška konjenica in na Štefanovo Blagoslov konj na Štefanji Gori pod Krvavcem ( 748 mnv). Udeležujejo pa se tudi drugih srečanj konjenikov po Sloveniji.
Tudi letos na konjenici ni manjkal Franci Rifel iz Ždinje vasi pri Novem mestu, sicer lastnik hotela Dolenc, ki se je udeležil čisto vseh 23 konjenic. Bil je navdušen nad gostoljubjem in organizacijo pohoda ter urejenostjo krajev ob poti po cerkljanski občini. Na 23.Krvavški konjenici pa sta bila tudi mladoporočenca iz Tržiča, Manca in Borut Martinčič, oba tudi konjenika, ki sta se poročila preteklo soboto.
Najstarejši letošnji udeleženec je bil z zapravljivčkom in parom lepih rjavih konj 90-letni Janez Kalan iz Šenčurja, najmlajši udeleženec pa desetletni Miha Kepic iz Dvorij z vprego ponijev, na vozu pa je imel prijatelje. Letošnje konjenice se je udeležilo tudi devet članov Konjeniškega društva Martin Krpan Bloke in Društva prijateljev konj Višnja Gora, štiričlanska družina Lekše iz Grobelj pri Šentjerneju, večkrat pa je bil na konjenici z dvovprego Andrej Jerman iz Repenj pri Vodicah. Na konjenici je bila tudi ekipa iz Šentjerneja na čelu s Francijem in Maticem Gregoričem ter Andrej Turk s sestrično Tjašo in prijateljem iz Mirne peči, sicer članom Konjeniškega društva Treh dolin Mirna peč.
Med konjeniki smo srečali tudi večkratna udeleženca konjenice Zvonka Križaja - Zokija s Ptuja, sicer drugega princa Ptujskega karnevala. Pohvale organizatorjem so izrekli konjeniki iz Ribnice, Štajerske, Velikih Blok, Loškega Potoka, Mislinje, Šentjerneja, Gorij, Škofje Loke, Grosuplja, Ivančne Gorice, Mirne Peči in Primorske.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje 10.7.2022
Obročkali so mladiče štorkelj
Število fotografij: 6
Bela štorklja, ki se pojavlja v Sloveniji, na celotnem območju gnezdi do dvesto parov. Je ptica selivka, največ jih gnezdi v severovzhodnem delu države. Bela štorklja v mnogih okoljih predstavlja znanilca sreče v kraju kjer gnezdi, še posebej pri tisti hiši in prinaša blaginjo. Skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih ter na električnih in gnezdilnih drogovih. Selijo se za hrano. Nekoč so bile značilne predvsem za Prekmurje, danes pa jih najdemo tudi na Dolenjskem, Gorenjskem in na območju Ljubljane. Na splošno se število parov štorkelj v Sloveniji povečuje, vse manj jih je le v Prekmurju« je povedal Dimnik.
Letos na Gorenjskem gnezdijo štorklje na štirinajstih lokacijah, lani na enajstih. Na novo letos štorklje gnezdijo na Bledu poleg pokopališča, v Radovljici na dimniku Almire in v Domžalah.
V torek popoldne, 28. Junija, jih je obročkal z dvigalom v Cerkljah in Lahovčah. V gnezdu na župnijskem dimniku v Cerkljah je obročkal štiri mladiče, prav tako štiri mladiče pa je obročkal tudi v Lahovčah, kjer je štorklja letos naredila novo gnezdo na dimniku. Kot je povedal Dimnik, jih je bilo v Lahovčah največ v gnezdu pet mladih štorkelj. Tokrat pa je imel Dušan v Lahovčah in Cerkljah mladega pomočnika Bora. Za obročkanje je poskrbela občina Cerklje na Gorenjskem. Prvo gnezdo štorkelj na Gorenjskem je bilo v Lahovčah leta 1999 na dimniku stanovanjske hiše Staneta Vrtnika. Nekateri posamezniki, ki so jim štorklje posebno ljube, pa jim postavijo umetna gnezdišča. Kot je pojasnil Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptic pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je z obročkanjem bele štorklje na Gorenjskem začel v četrtek, 23. junija, ljubiteljsko pa se ukvarja že osemnajst let. »Mlade štorklje jeseni odletijo na jug Afrike in se po treh do petih letih, ko spolno dozorijo, vrnejo na približno isto mesto,« je povedal Dimnik.
Glavni namen obročkanja ptic, pojasnjuje Dimnik, je pridobivanje podatkov za namene raziskav in varstva narave. »Obročkanje je znanstvena metoda zbiranja informacij o načinu življenja ptic in proučevanja ptičjih selitev,« je povedal in dodal, da obročkanje organizirajo državni centri za obročkanje ptičev, ki so odgovorni za usklajevanje dejavnosti v državi in delujejo v okviru Evropske zveze za obročkanje ptic Euring. Ptice, med njimi tudi štorklje, obročkajo običajno v gnezdu kot mladiče. V trenutku, ko ima katerikoli ptič na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici; spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja. »Mlade bele štorklje najlaže zaznamujemo z obročki v gnezdu, ko še ne letijo,« je razložil Dimnik, ki obročka ptice ljubiteljsko z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor, ki ga vsako leto za obročkovalce pridobi Prirodoslovni muzej Slovenije«. Besedilo in foto Janez Kuhar, dne 28.6.2022
Vsako jutro na Zgornjem Brniku tisoč gibov za zdravje
Število fotografij: 1
Projekt Društva Šola zdravja deluje že od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Leta 2009 so se registrirali kot društvo s sedežem v Domžalah. Skupin je že veliko, trenutno je 246 skupin v 91 občinah in 4756 registriranih članov (na dan 31. 5. 2022). Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanje jutranje telovadbe na prostem v vseh letih časih. Z vadbo 1000 gibov krepimo telo in duha in širimo krog znancev in je pomemben dejavnik za kakovost življenja. V Sloveniji Šola zdravja deluje že šestnajst let, pri jutranji telovadbi 1000 gibov po metodi Nikolaya Grishina, dr. med., se v številnih krajih po državi zbira že blizu 4755 ljudi. »Največ je starejših, saj je povprečna starost med pet-inšestdeset in sedemdeset let, desetina ljudi šteje nad osemdeset let.«
Društvo šola zdravja skupina Zgornji Brnik deluje že trinajsto leto, je povedal Ivan Kropivnik. Na jutranji telovadbi na prostem se dobijo vsak delavnik ob 8.00 uri. Sedaj imajo osem aktivnih članov. Vsako leto se udeležijo srečanja iz vse Slovenije. Največkrat je bilo srečanje v Piranu.
Besedilo Janez Kuhar,Cerklje, 26.6.2022
Za praznik brezplačne palačinke na Šenturški Gori
Število fotografij: 5
Na Šenturški Gori je soboto, 25. junija, na dan državnosti, dišalo po palačinkah. Prireditev Palačinkijada je potekala že dvanajstič. Vse palačinke so razdelili brezplačno.
Šenturška Gora- Že četrto leto zaporedoma so jo pripravili pred Turizmom Pavlin. Pobudo sta pred osemnajstimi leti dala Anica Novak in pokojni Niko Srabočan, a do uresničitve je prišlo šele leta 2010. Tradicijo sedaj nadaljuje mladi rod družine Pavlin iz Turizma Pavlin, pri peki pa se je še posebej izkazal Miha Pavlin. Kot nadev za palačinke so uporabili čokoladni namaz in domačo slivovo marmelado, ki so jo prispevali Pavlinovi. Vse palačinke, ki so jih napekli na Šenturški Gori, so brezplačno razdelili številnim izletnikom – kolesarjem od blizu in daleč ter pohodnikom, ki so obiskali to lepo in urejeno vasico pod Krvavcem, ki leži na nadmorski višini 667 metrov in od koder je lep razgled na del Gorenjske. Na palačinkah se je ustavila tudi skupina 10 pohodnikov Planinskega društva Komenda, sekcija Škrjančki, ki jo vodi Franc Drolec ter člani Planinskega društva Komenda. Na palačinke pa so prišli tudi gostje iz Madžarske in iz Hrvaške, ki so te dni na počitnicah pod Krvavcem. V osmih urah so napekli 1200 palačink, prireditev pa je obiskalo okoli 850 ljudi.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, 25.6.2022
Bosonogi že sedemnajstič na Šenturško Goro
Število fotografij: 8
Sedemnajstega pohoda bosonogih na Šenturško Goro do Turizma in apartmajev Pavlin ( 667 nmv) se je udeležilo 49 pohodnikov. Pohodniki so bili prepričani, da bi ljudje lahko veliko zdravstvenih težav odpravili z bosonogo hojo! Vreme je bilo lepo in naklonjeno pohodnikom, masaža podplatov jim je uspela.
Pohodniška sekcija Škrjančki Planinskega društva ( PD) Komenda je v soboto, 11. junija, zelo uspešno organizirala pohod bosonogih. Tokrat so se udeleženci na Šenturško Goro podali z Jurčkove dobrave po Komendski poti, vrnili pa po zaloški. Bosonoge je pozdravil predsednik PD Komenda Zoran Sodnik in jim zaželel srečno in varno pot. Franc Drolec, ki naredi okoli 320 vzponov na leto, je promotor zdravega načina življenja, predvsem pa hoje brez obuval. Bosonoga hoja je dokazano učinkovita terapija tudi pri samem procesu staranja.
»Letos so bila tla razmočena in prijetna za hojo. To je bila najboljša masaža podplatov,« je dejal Jože Knafelj iz Lahovč. Pohoda so se udeležili pohodniki iz cerkljanske, komendske, kamniške in šenčurske občine. Na vseh dosedanjih sedemnajstih pohodih je bila le Majda Drolec iz Komende. Dobrih šest kilometrov dolgo pot so brez težav zmogli tudi tri in pol letni Izak Janežič iz Podboršta, ter najstarejša, 74-letna Ivica Lončar iz Zaloga pri Cerkljah, med moškimi pa 79 letni Ivan Mušič iz Lahovč. Najštevilnejša je bila petčlanska družina iz Horvat iz Podboršta pri Komendi. Med potjo so pohodnice Cvetka Hudobivnik, Dani Misja in Majda Drolec nabrale več jurčkov. Da je pohod potekal brez težav sta vseskozi skrbela Franc Drolec in predsednik PD Komenda Zoran Sodnik. Vsi pohodniki so bili v strnjeni skupini, hitrost hoje pa je bila primerna tudi za tiste z manj kondicije in bolj občutljivimi podplati.
Vsi udeleženci so na Jurčkovi dobravi pred začetkom vzpona prejeli spominske majice, na koncu pa je bilo v Planinskem domu Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi družabno srečanje, na katerem so vsi udeleženci iz rok Zorana Sodnika, predsednika PD Komenda in Franca Drolca, vodje pohodniške sekcije Škrjančki prejeli spominske medalje, nagradili pa so tudi najmlajšega in najstarejša udeleženca ter najštevilčnejšo družino.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, 16.6.2022
Župan sprejel uspešne učenke in učence
Število fotografij: 7
Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je v ponedeljek, 13. junija sprejel 27 najboljših učencev Osnovne šole Davorina Jenka, ki se lahko v času šolanja pohvalijo z odličnim uspehom ter drugimi uspehi v devetih letih šolanja ter jim izročil spominska darila. »Želim vam uspešno nadaljno pot in čudovite življenjske izkušnje«, je v nagovoru poudaril župan Franc Čebulj ter jim čestital za njihov uspeh in jim zaželel, da bi pridobljeno znanje negovali kot pomembno vrednoto in ga uspešno prenašali v nadaljnja leta šolanja in življenja. »Zaključek osnovnošolskega izobraževanja je prvi večji korak v mladem življenju. Naj vam bo dosežen uspeh velika spodbuda za nadaljnje življenje« je še dejal »Česar se lotiš, delaj s trdno odločnostjo in uspeh ti je zagotovljen. Vedno se drži dobrega. Ne opusti tega, kar si enkrat začel. Na poti boš vedno naletel na ovire, tako kot imajo tudi vrtnice trnje, a ovire so samo izzivi, ki nam pomagajo postati boljši. Najboljši so bili letos Jaka Nace Aksentijevič, Ela Boncelj, Leon Burgar, Anže Demšar, Tim Frantar, Jakob Hrnčič, Manca Ilinčič, Eva Jagodic, Živa Jerič, Nejc Jerman, Iza Kern, Jure Kolarič, Nejc Koželj, Kora Naglič, Živa Pangerc, Teja Pavec, Neža Prašnikar, Nejc Rebernik, Ivana Rupnik, Klara Sirc, Urh Šarlija, Eva Škufca, Urh Štirn, Nejc Tolar, Mark Udir, Karin Vrtnik in Nika Žabjek. Večina mladih se je odločila za gimnazijo, ostali pa za tehnično gimnazijo Kranj, Škofijsko gimnazijo, Biotehniški center Naklo, itd.
V imenu vseh 27 učencev odličnjakov se je zahvalil županu Francu Čebulju, občinski upravi in občinskemu svetu za vso izkazan pomoč ravnatelj cerkljanske osnovne šole mag. Boštjan Mohorič. To je bila najuspešnejša generacija devetošolk in devetošolcev, je dejal "Kadarkoli boste stali na življenjskih razpotjih, kakršno je današnje, bo prav znanje vaš najdragocenejši svetovalec, pomočnik in vodnik pri odločanju".
Besedilo in fotografije: Janez Kuhar
HOJA ZA DOBER NAMEN - Hodijo, da pomagajo
Število fotografij: 5
Na dobrodelnem dogodku v Dvorjah pri Cerkljah tudi Žan Kranjec in Janez Cetin, ki je pripeljal terapevtske živali za otroke.
Humanitarno društvo Lions klub Brnik je v soboto, 21.maja Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem organiziralo deseto tradicionalno dobrodelno druženje Hodim, da pomagam, s katerim so zbirali sredstva za rehabilitacijo otrok s cerebralno paralizo, za učence s posebnimi potrebami Osnovne šole Helene Puhar v Kranju ter za pomoč otrokom z avtizmom.
Pred začetkom pohoda je zbrane nagovorila dr. Rahela Žabkar, predstavnica Društva Bodi zdrav ter predstavila bolezen avtizem. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2008 in ima v Sloveniji 754 članov.
Veliko zaslug za uspešno izvedbo letošnje prireditve imata prof. dr. Mitja Košnik in predsednik Lions kluba Brnik Primož Stošicki. Pohod je bil namenjen vsem generacijam, saj so se pohodniki s starta v Dvorjah lahko podali po dveh različno dolgih poteh, in sicer do gradu Strmol, kjer so pripravili iskanje zaklada in družabne igre ali šest kilometrov dolg rekreativni pohod prek polja do Adergasa in po gozdni poti nazaj do ribnika Češnjevek in mimo gradu Strmol v Dvorje. Pohodov se je v sončnem vremenu udeležilo 123 ljudi. V bližini spomenika skladatelja Davorina Jenka so učenci OŠ Helene Puhar postavili stojnico in poželi nemalo pohval. Po pohodu je vse čakala topla malica, sodelovali so lahko tudi na srečelovu in v dobrodelnih družabnih igrah. Za uspešno izvedbo prireditve pa se je zahvalil Janez Cuderman, ravnatelj osnovne šole Helene Puhar iz Kranja.
Dogodek je obiskal Žan Kranjec, srebrni športnik z letošnjega olimpijskega veleslaloma v Pekingu in pozdravil vse pohodnike, še posebej najmlajše. Med udeleženci pohoda je bila tudi 10-letna Brina Slivnikar iz Vaš pri Medvodah, ki sta jo starša pripeljala na pohod. Po uspešne zdravljenju v Ameriki danes že hodi z berglami in sta se z očetom Lukom odločila, da gre 10-letna Brina z berglami peš do Gradu Strmol, za kar je požela veliko simpatij številnih pohodnikov. Med udeleženci pohoda na dva kilometra do Gradu Strmol je bil tudi Janez Cetin iz Škofljice, ki je pripeljal na pohod in druženje z otroki terapevtske živali, med njimi južnoameriškega Nanduja Nandeta, oslička Leona, in Emuja Edija, starega14 dni, Sara Petrovič pa je pripeljala veliko poniko Rozi. V Sloveniji so vsa zbrana sredstva lions klubov namenjena dobrodelnosti.
V bližini spomenika skladatelja Davorina Jenka v Dvorjah sta učiteljici Maja Grošelj in Kristina Kovačič na stojnici OŠ Helene Puhar iz Kranja predstavile ročno izdelane izdelke učencev njihove šole in poželi nemalo pohval. Po pohodu je vse čakala topla malica, sodelovali so lahko tudi na srečelovu in v dobrodelnih družabnih igrah. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 22.5.2022
Šesta pekovijada v Adergasu
Število fotografij: 2
Vsakdo se je že zagotovo kdaj vpr¬ašal, kdo so nje¬govi predniki in kam segajo njegove družinske korenine. Priimek daje svojevrsten pečat naši osebnosti, globoko v sebi nosi močan pomen ter razkriva človeka, čeprav se tega premalokrat zavedamo.
Adergas - V soboto, 21. maja, so v Adergasu pripravili že šesto Pekovijado. Organizirajo jo na vsakih pet let. Začeli so jo s sveto mašo za vse pokojne Pekove iz Adergasa v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja, ki jo je daroval velesovski župnik Slavko Kalan ob diakoniranju Iztoka Žebovca. Tridesetega maja bo minilo petindevetdeset let, odkar sta si Sirčev Janez – po domače Pekov Janez, ter Angela Koglar – po domače Matovškova iz Stiške vasi, pred oltarjem Marije Vnebovzete v Cerkljah obljubila zvestobo – v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, vse dni svojega življenja. V zakonu se jima je rodilo dvanajst otrok. Pa vendar dovolj, da je iz njunega »da« zrasel velik, mogočen rod.
Šestega srečanja se je udeležilo 121 članov Pekove rodbine, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije. Prvič so Pekovijado pripravili leta 1992 na pobudo Silva Sirca, potem pa na vsakih pet let, le predzadnjo v razmiku desetih let. Udeležilo se je pet generacij Pekove rodbine ter štirje še živi od dvanajstih otrok, in sicer Albina, Vinko, Silvo in Anica.
Sestrične in bratranci se vsako leto srečajo še konec septembra v Adergasu na polhovijadi. Po skupinsk¬em foto¬grafiranju pred župnijsko cerkvijo v Adergasu so se vsi odpravili peš do Pekove domačije na kavico, ki stoji na hribčku nad vasjo. Srečanje so nadaljevali v sproščenem vzdušju in pesmijo pod Pekovim toplarjem nad vasjo Adergas pozno v noč. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 22.5.2022
Velika nagrada Gorenjske za kolesarje Poljaku Soszu, Tilen Finkšt drugi, tretji pa Čeh Daniel Babor
Število fotografij: 7
Kamnik in Cerklje na Gorenjskem sta drugič gostila Veliko nagrado Gorenjske, ki jo je organizirala Kolesarska zveza Slovenije. V nedeljo, 22.maja se je z drugo Veliko nagrado Gorenjske nadaljevala sezona mednarodnih dirk v Sloveniji. Kolesarji so v vožnji proti Cerkljam opravili pet krogov in sicer s tremi letečimi vmesni cilji.
Na startni listi je bilo 113 kolesarjev iz 18 ekip iz Slovenije in osrednje Evrope na čelu z vsemi tremi slovenskimi celinskimi ekipami: Adria Mobil iz Novega mesta, Ljubljana Gusto Santic in KK Kranj. Na dirki so svoje ekipe zastopali kolesarji iz 15 držav.
V Cerkljah na Gorenjskem je v sprintu razredčene skupine slavil Poljak Patryk Stosz tik pred Tilnom Finkštom (Adria Mobil). Tretji pa je bil Čeh Daniel Babor, ki pa ni izkoristil izjemnega dela češke ekipe Elkov Kasper. Drugi najboljši Slovenec je bil na 7. mestu Jaka Primožič, ki vozi za avstrijsko ekipo Hrinkow Advarics.
Po 171,8 km kolesarjenja po Kamniku in Cerkljah na Gorenjskem je odločal sprint skupine 25 kolesarjev, ki se je pred zadnjima dvema krogoma odpeljala vsem drugim. V sklepnih zavojih in rahlo navzgor napeti cesti v središču Cerkelj je bil v sprintu najmočnejši Patryk Stosz (Voster ATS), ki je za dobro dolžino kolesa ugnal najboljšega Slovenca.
Pokale sta zmagovalcem VN Gorenjske v Cerkljah podelila župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj in predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović.
Po drugi kolesarski tekmi za VN Gorenjske je župan Cerkelj Franc Čebulj dejal: »Ponosno podpiramo športno prireditev, velike kolesarske dirke, saj smo po lanskoletnem organiziranem spektakularnem državnem prvenstvu s Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem v glavni vlogi, zopet gostili kolesarsko karavano v Občini Cerklje na Gorenjskem, ki se je potegovala za zmagovalca Velike nagrade Gorenjske.
V veselje otrok pa smo zgradili tudi kolesarski poligon, za še boljšo popestritev doživetja kolesarskega izleta. Kolesarske prireditve v Občini Cerklje na Gorenjskem so plod odličnega sodelovanja s Kolesarsko zvezo Slovenije, saj že vrsto let sodelujemo pri rekreativnem vzponu na Krvavec in s takimi oziroma podobnimi prireditvami želimo še naprej sodelovati. S tem poleg krepitve medsebojnih občinskih, ekipnih in športnih odnosov želimo pokazati športnikom, ekipam in navijačem naš turistični, športni in gospodarski potencial Cerkelj z vsemi naravnimi lepotami, nastanitvenimi kapacitetami in kulinariko Občine Cerklje na Gorenjskem«. Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 22.5.2022
Julka Hrovat praznovala 85. rojstni dan
Število fotografij: 5
V Cerkljah na Gorenjskem je v začetku meseca maja 2022 praznovala 85. rojstni dan Julka Hrovat, upokojena likovna pedagoginja, ki je vse svoje aktivno obdobje razdajala znanje učencem na cerkljanski osnovni šoli. Julka je le zaslužna oseba v Občini Cerklje tako pedagoško, kot promotorka več aktivnosti, med drugim tudi likovne dejavnosti. Čestitko za 85. rojstni dan ji je poslal tudi župan Franc Čebulj.
Rodila se je v mesecu maju, leta 1937 v Podjelovem Brdu mami Mariji in očetu Francu. Doma so imeli 12 hektarjev obdelovalne zemlje. Druga svetovna vojna ji je vzela starše in sestro. Od sedmih otrok sta živa le še Julka in brat Stane, ki živi v Kranju. Po končanem šolanju se je Julka leta 1958 zaposlila na cerkljanski šoli, kjer je bila vse do upokojitve. Uspešno in aktivno je več kot 45 let delovala v Turističnem društvu ( TD) Cerklje. Veliko let je uspešno delovala v odboru za prireditve, več let pa je bila tudi predsednica TD Cerklje. S svojim delom je bila vseskozi vzor mlajšim članom v upravnem odboru, kot odboru za prireditve pri TD Cerklje. Bila je tudi tajnica Avto moto društva Cerklje. Članica Društva likovnikov Cerklje, ki je bilo ustanovljeno leta 1999, in je štelo tudi do 32 članov, je bila deset let tudi njihova predsednica. V njem so se družili ljubitelji likovnega ustvarjanja Cerkelj in okolice. Njihova dejavnost je bila predvsem usmerjena v likovno izobraževanje in napredovanje članov. Letno so prirejali od tri do pet skupinskih likovnih razstav. Imela je tudi samostojne slikarske razstave. Odmevna je bila slikarska razstava maja 2013.leta v galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah.
V začetku januarja letos pa je Društvo likovnikov Cerklje prenehalo delovati, člani pa so se ustanovili Sekcijo likovnikov Cerklje pri Društvu upokojencev Cerklje. Za rojstni dan so Julki prišli zaželeti vse najboljše, trdnega zdravja, sreče in dobrega počutja v nadaljnjem življenju, člani likovne sekcije Zofija Hacin, Ivan Kropivnik in Alojzija Golob ter ji izročili darilo in bogat šopek rož. Ivan Kropivnik pa ji je čestital z avtorsko pesmijo, ki jo je posebej za njej praznik napisal ter ji dal naslov »Pot življenja zdi se kratka«. Čestitko za 85. rojstni dan je slavljenki poslal tudi župan Franc Čebulj! Pred desetimi leti je Alojzija Golob prejela v dar za osebni praznik sliko »Cvetje« od Julke Hrovat, ki pa ni bila podpisana. Zato je Julko na dan praznovanja prosila za podpis na sliko. Alojzija se je zahvalila za njen podpis na sliko.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje,16.05.2022
Občanom podarili sadike gorenjskih nageljnov
Število fotografij: 8
Občina Cerklje na Gorenjskem se je ob koncu preteklega tedna ( 6. in 7. maja 2022) odločila, da gospodinjstvom v občini podari sadike gorenjskega nageljna, kot uvod v večdnevno septembrsko prireditev, ki so jo poimenovali Pozdrav jeseni z Gorenjskim nageljnom. September je za Občino Cerklje na Gorenjskem praznični mesec, zato je z namenom popestritve občinskega praznika za gospodinjstva podarila 2000 sadik gorenjskega nageljna.
Za razdeljevanje sadik gorenjskega nageljna so poskrbele članice Društva kmečkih in podeželskih žena, Gorenjski nagelj Cerklje, za kar se jim Občina Cerklje prav lepo zahvaljuje. Zaradi slabega vremena in dežja so sadike nagljev namesto pred TIC-om delili pred Hribarjevo vilo, pred bivšim vhodom v Gorenjsko banko.
V mesecu septembru bodo Občina Cerklje na Gorenjskem, Zavod za turizem Cerklje in društva v upanju po popestritvi kulturnega in turističnega dogajanja v Cerkljah na Gorenjskem organizirali prireditev Pozdrav jeseni z gorenjskim nageljnom. Prireditev bo potekala v Cerkljah kot uvod v praznovanje občinskega praznika Občine Cerklje na Gorenjskem od 2. do 4. septembra 2022. Na prireditvi bodo nastopile glasbene skupine Mambo Kings, Vili Resnik, Miran Rudan in Design.
Sicer pa ima že nekaj gospodinjstev v različnih krajih v Občini Cerklje na balkonih že več let zares lepe cvetoče gorenjske nageljne. Kot pravijo cvetličarji, jim bolj ustrezata severna in vzhodna lega. Posebnost gorenjskega nageljna pa je, da ima čisto svoj vonj in svetlo rdeč cvet, v sredini pa sta obvezno dva bela krivčka.
September je za Občino Cerklje na Gorenjskem praznični mesec, zato je z namenom popestritve občinskega praznika za gospodinjstva podarila 2000 sadik gorenjskega nageljna. Foto in besedilo Janez Kuhar, Cerklje,10.5.2022
Florjanova maša na Spodnjem Brniku
Število fotografij: 2
V sredo, 4. maja goduje sveti Florjan in takrat gasilci praznujejo mednarodni dan gasilcev. Praznik svetega Florjana, zavetnika gasilcev, zaščitnika pred požarom in poplavami, je bil nekoč eden največjih praznikov, svetniku pa so se ljudje radi priporočali.
Z velikim zaupanjem mu tudi še sedaj izročamo naše domove, da bodo varni pred vodo in ognjem. V teh dneh so tako potekale številne Florjanove maše v gorenjskih župnijah. V sredo, 4. maja, so gasilsko mašo počastili god zavetnika gasilcev sv. Florjana tudi v podružnični cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja na Spodnjem Brniku gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Spod¬nji Brnik - Vopovlje in duhovnik Lucijan Potočnik. Prvič so na Spodnjem Brniku praznovali god sv. Florjana leta 2016.leta. Maše za žive in pokojne gasilce se je udeležilo štirideset gasilcev. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje. Duhovnik Lucijan Potočnik je blagoslovil gasilce, gasilsko opremo ter prapor gasilskega društva.
Kot so povedali gasilci, jim tovrstni dogodki pomenijo veliko, saj se ob njih spomnijo tudi tistih, ki jih ni več v njihovih vrstah, so jim pomagali v stiski ter jim dali vedeti, da niso sami! Po končani slovesnosti so gasilci povabili vse navzoče na pogostitev v gasilski dom.
Besedilo Janez Kuhar, CERKLJE, 6.5.2022
Razstava ročnih del na Zgornjem Brniku navdušila
Število fotografij: 8
V prostorih Gasilskega doma na Zgornjem Brniku, je bila od sobote, 30. aprila do ponedeljka, 2.maja na ogled tretja samostojna razstava ročnih del z naslovom Dolgčas, kaj je to. Razstavo je pripravila Sekcija ročnih del Rožce in osat, ki deluje pri Društvu upokojencev Cerklje. Bila je dobro obiskana in deležna številnih pohval obiskovalcev od blizu in daleč.
Zaradi covida 19, skupina Rožce niso razstavljale dve leti, same pa so doma izdelovale zelo lepe prte, prtičke in druge vezene izdelke. Zadnja njihova razstava je bila leta 2019. Na ogled so bili prti, izdelani za različna časovna obdobja v letu oziroma praznike, pa tudi zavese, rožice, slike, krstni prti s sliko in s posvetilom in prti za pokrivanje velikonočnih košar. Svoja dela so postavile za nekaj dni na ogled Barbara Jenko, Marjetka Polajnar, Marinka Vajs, Anica Sirc, Karolina Bider, Ani Dobnikar, Dragica Kropivnik, Marina Marko, Joži Mlakar, Marjeta Žižek ter Ivan Kropivnik. Devet vezilj je svoje izdelke predstavilo v različnih tehnikah. Marjeta Žižek se predstavlja z unikatnimi pletenimi in kvačkanimi izdelki, z igračami in okraski. Marjeta je najstarejša mojstrica med Rožcami za izdelavo igrač iz naravnih materialov, med drugimi tudi 1501 pletenih mačkov. Na razstavi so Rožce postavile na ogled tudi velikonočne prte izpred šestdeset in več leti, ki so jih vezle v mladosti! Med rožcami pa so imela dekleta tudi »osat«, to je bil Ivan Kropivnik iz Zgornjega Brnika, ki je uspešen v rezbarjenju, pletenju košar, slikanju, izdelovanju panskih končnic, izdelovanju glinenih izdelkov, sveč izdelanih iz čebeljega voska in slikanju na steklo. Vodja sekcije Marina Marko je povedala, da ročno delo pomiri, sprosti ter poboža dušo in na koncu dobiš lep izdelek. Delo pridnih rok je pohvalila tudi predsednica Društva upokojencev Cerklje Marta Hočevar. Rožce pa so bile vesele, da jim je Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Brnik odstopilo prostor med prazniki za tretjo samostojno razstavo v njihovi dvorani na Zgornjem Brniku.
Pred osmimi leti ( 2014) je Ivan izdelal in podaril kip sv. Florijana, zavetnika gasilcev, za novo zgrajeni gasilski dom na Zgornjem Brniku, ki danes krasi dvorano gasilskega doma.
V ponedeljek, 2.maja popoldne pa so za prijetno vzdušje na razstavi poskrbeli veseli godci Henček- Henrik Lamovšek, Miro Basarac in Ivan Kropivnik.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 3.maja 2022
Tradicionalna prvomajska paradna vožnja letos skozi 18 vasi
Število fotografij: 8
Avto-moto društvo Cerklje na Gorenjskem, ki je bilo ustanovljeno leta 1953, je v nedeljo, 1. maja zelo uspešno organiziralo tradicionalno, že 67. prvomajsko paradno vožnjo. Kot je povedal predsednik športne komisije pri AMD Cerklje Jože Glavan, je karavana vozil obiskala 18 vasi pod Krvavcem.
Cerklje na Gorenjskem- Kolona avtomobilov, motornih koles ter sedem gasilskih vozil je krenila izpred gostilne Bavant v Dvorjah pod Krvavcem, mimo Gradu Strmol, skozi vasi Češnjevek, Adergas, Trato, Velesovo, Praprotno Polico, nazaj skozi Dvorje in Grad do Pšate, skozi Poženik, Šmartno, Glinje do Zaloga in Lahovč, mimo Vopovelj, skozi Spodnji in Zgornji Brnik ter skozi Cerklje do Dvorij, kjer so Pod Jenkovo lipo tradicionalno pripravili zaključno srečanje.
V povorki je letos po besedah predsednika AMD Cerklje Zdravka Novaka sodelovalo 138 osebnih vozil, 14 mopedistov Moped toura Zalog pod Krvavcem, sedem gasilskih vozil in 76 predvsem športnih motornih koles, nekaj med njimi tudi iz sosednjih občin. Med udeleženci letošnje povorke je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj. Prvič pa se je paradne vožnje udeležil tudi Luka Jezeršek z družino s popolnoma obnovljenim vozilom Zastava, letnik 1987. Zaupal nam je, da ima doma za obnoviti še dve takšni vozili Zastava za svoja otroka.
Na prvih paradnih vožnjah pod Krvavcem pa je sodelovalo le okrog 20 motoristov. Gledalci ob cesti, kjer je potekala letošnja paradna vožnja, so videli najnovejša osebna vozila najrazličnejših znamk in tudi zelo ohranjena stara vozila. Članom AMD Cerklje so bili pri organizaciji paradne vožnje v pomoč tudi gasilci iz Velesovega, Lahovč in Zgornjega in Spodnjega Brnika, ki so poskrbeli za njihovo varnost.
Najstarejši osebni avtomobil Fiat Zastava 600D, letnik 1965 je vozil Darko Galjot iz Velesovega, sicer pa se je paradne vožnje udeležila skupina desetih fantov in mož iz šenčurske in cerkljanske občine , ki so imeli »fičote« z letnico izdelave 1983 do 1965, mopedi Moped toura iz Zaloga pa sta bila Matjaž Novak iz Zaloga z letnico izdelave 1957, Janez Lončar iz Zaloga pa je imel » colibri« iz leta 1958. Mopet tour Zalog letos praznuje 30 letnico delovanja društva, ki jo bodo praznovali 3. julija letos,7. julija pa bodo z mopedi potovali po Gorenjski, » bazo« pa bodo imeli v kampu v Radovljici. Sredi maja bodo člani AMD Cerklje sodelovali pri varovanju Mednarodne revije starodobnikov / DSV Kamnik 2022/ v Volčjem Potoku, v septembru pa varovanje prvošolčkov ob začetku šolskega leta Cerkljah in Zalogu.
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje,1.maja 2022
Uspela očiščevalna akcija v Cerkljah
Število fotografij: 5
V soboto, 23. Aprila, dan pred Dnevom zemlje, je Občina Cerklje na Gorenjskem uspešno organizirala čistilno akcijo z namenom, da se očisti čim večja količina v naravi odloženih odpadkov. Čistilna akcija je potekala po celotni občini Cerklje na Gorenjskem, udeležilo pa več kot 500 ljudi.
V akcijo se je vključilo več kot 500 ljudi, med njimi gasilska društva v občini, učenci, ribiči, člani društev in številni občani. Udeleženci akcije ugotavljajo, da je smeti po gozdovih iz leta v leto manj, kar je zagotovo pozitivna sprememba in so zato veseli tega podatka. Bilo pa je opaziti, da nekateri še vedno odlagajo manjše količine gradbenega materiala v gozdove, nekaj več smeti pa so letos pripeljali gasilci iz Šenturške Gore, ki so pobirali smeti tudi ob cesti na Krvavec. Kot so povedali, so kar 70 odstotkov odpadkov ločili že v zbirnem centru v Cerkljah. Omeniti velja, da je Gostilna Jezeršek iz Zgornjega Brnika vsem udeležencem očiščevalne akcije na njihovem območju postregla z golažem, v Vopovljah pa je skupina Vaških posebnežev udeležence očiščevalne akcije postregla s kuhanimi klobasami, hrenovkami in pecivom, je povedal Miro Jagodic iz Vopovelj, ki je s kombijem pripeljal odpadke v zbirni center. »Namen spomladanske čistilne akcije je urejati okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kot za obiskovalce naše občine in hkrati prispevati k ozaveščanju in kakovosti življenja«, je ob zaključku čistilne akcije dejal župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, ki je na več zbirnih mestih pobral smeti in jih pripeljal v zbirni center. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 25.4.2022
V Domu Taber Slavica Gartner praznovala 100. rojstni dan
Število fotografij: 6
V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v mesecu aprilu praznovala stoti rojstni dan Slavica Gartner, četrta stanovalka doma, ki je dopolnila sto let. Rodila se je 25.aprila v Češnjici pri Železnikih. Izhaja iz družine, ki je imela štiri sestre. Dve, Danica in Darinka sta že pokojni, sestra Majda pa je prišla z njo v Dom Taber v Šmartno. Svojih otrok ni imela. Zanjo sedaj zelo lepo skrbita nečakinja Stanka in nečak Iztok. Njen oče je bil tajnik na gimnaziji, mama pa gospodinja. Živeli so svoji hiši in imeli doma več domačih živali. Ko je bila Slavi stara tri leta, se je družina preselila v Novo mesto. Študirala je ekonomijo in se zaposlila v v novomeškem IMV-ju. Nekaj časa je delala tudi v Alžiriji na geodetskem zavodu. Pozneje, do prihoda v Dom Taber pa je živela v Ljubljani.
Desetega marca leta 2020 je bila skupaj s sestro Majdo sprejeta v Dom Taber, kjer sta sedaj nadvse zadovoljni z osebjem, ki je prijazno, ustrežljivo in toplo. Kot pravita, je Dom čudovit in na lepem kraju. Kljub častitljivi starosti Slavica še vedno izžareva veliko življenjske energije. V prostem času je bila športnica po duši. Kot atletinja je redno nastopala v društvu Sokol. Vse dokler ni imel težav z očmi, je zelo rada brala, zelo rada pa je tudi kuhala. Slavica govori tudi več jezikov, poleg slovenskega tudi italijansko, francosko, nemško in češko. Rada posluša glasbo, obiskovala pa je udi opero in gledališče.
Sestra Majda je bila zaradi bolezni premeščena v drug oddelek v Domu Taber, kar je na začetku Slavica sprejela s težkim srcem, saj si želi, da bi bili lahko še naprej skupaj v sobi in bi ona skrbela zanjo. Sedaj jo vsak dan obišče v njeni sobi. Stoti rojstni dan je Slavica praznovala vesela in dobre volje ter prejela številne čestitke,tudi od vseh zaposlenih in vodstva Doma Taber. Slavljenki so na posebni krajši slovesnosti čestitali direktorica Doma Taber Martina Martinčič, ki je izrekla čestitke slavljenki tudi v imenu cerkljanskega župana Franca Čebulja ter predsednik KO ZB Vič- Rožnik mag. Muharem Husić, ki so sestri Majdi poleg šopka izročili tudi listino, s katero je bila imenovana za častno članico in ji izrekli priznanje in zahvalo za dolgoletno delo. V kulturnem programu so sodelovali Ljudski pevci Hiše čez cesto.
Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka zarezala v rojstnodnevno torto, ki jo je v Domu Taber izdelala vodja kuhinje Biljana Bučić. Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje, 25.4.2022
Nagrajenci ob občinskem prazniku 2016
Število fotografij: 7
V Kulturnem hramu je v petek, 23. septembra 2016 potekala slovesnost ob občinskem prazniku, na kateri so po štirih letih podelili priznanje častnemu občanu, ki je letos postal Jožef Močnik, zborovodja moškega pevskega zbora Davorina Jenka. Veliko plaketo so si s prostovoljnim delom prislužili člani Prostovoljnega gasilskega društva (PDG) Lahovče, malo plaketo Metod Kropar za predano delo v PGD Zgornji Brnik, nagrado občine Janez Ivan Kropivnik za vodenje kulturne dejavnosti, priznanje občine pa Milan Šter, Dragica Jerič, Roman Šter, Alojzij Škerjanec in Klavdija Frelih.
Pomen urejenosti cerkljanske občine so na prireditvi ob občinskem prazniku poudarili tudi z nagradami za urejenost vasi, ulic in objektov. Nagrade za urejenost vasi so prejele vasi Praprotna Polica za doseženo 1. mesto, Adergas za 2. mesto in Trata za doseženo 3. mesto, odsek od trgovine do gostilne Pri Cilki pa za doseženo 1. mesto v kategoriji urejenost ulic v letu 2016. V kategoriji objektov pa za najbolj urejeni stanovanjski objekt Tina Hočevar, Zalog pri Cerkljah za doseženo 1. mesto, Marta in Jožef Jerič iz Glinj za 2. mesto ter Joži in Uroš Rigler, iz Trate pri Velesovem za doseženo 3. mesto, za najbolj urejene kmetije Kmetija Pr' Mrkc' iz Trate pri Velesovem za doseženo 1. mesto, Kmetija Pri Gornjem Jenku za 2. mesto ter Kmetija Pr' Udamovc' za 3. mesto, za najbolj urejen turistični objekt Kavarna Strmol 1. mesto, Gostilna pod Krvavcem za 2. mesto ter Apartmaji Češnjice za doseženo 3. mesto, za najbolj urejen poslovni objekt Socialno varstveni zavod Taber za 1. Mesto, V2 Elektroinštalacije in adaptacije Viktor Kern s.p. za 2. mesto ter Mizarstvo Ravnohrib Anton za 3. mesto ter za najbolj rejen vikend Dževad Suljić iz Šenturške Gore.
V Cerkljah praznovali (arhiv: Gorenjski glas)
Nagrajenci ob občinskem prazniku 2016 (arhiv: Gorenjski glas; foto: Aleš Senožetnik)
Slavnostni nagovor župan Franc Čebulj
Zahvala častnega občana Jožefa Močnik
Nagrajenci urejenosti v letu 2016 (arhiv: Gorenjski glas; foto: Aleš Senožetnik)
Kulturni program so sooblikovali Komorni moški pevski zbor KUD Davorina Jenka in KD Godba Cerklje
Nagrajenci ob občinskem prazniku 2017
Število fotografij: 4
Osrednja občinska slovesnost s podelitvijo občinskih nagrad, priznanj in plaket Občine Cerklje na Gorenjskem,je potekala v petek, 22. septembra 2017, ob 19. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem.
V letu 2017 se praznuje 10. obletnica izgradnje Kulturnega hrama Ignacija Borštnika.
Slavnosti govornik je bil
dramatik in pisatelj Tone Partljič.
V Cerkljah gostili mlade športnike
Število fotografij: 6
Mladi madžarski in hrvaški športniki so nedavno obiskali občino Cerklje na Gorenjskem v okviru mednarodne izmenjave, ki poteka v sklopu projekta Erasmus+, Skills4Sport, kjer se mladi športniki urijo v različnih športnih spretnostih.
V Cerklje je prispelo na tridnevno izmenjavo 40 mlad ih športnikov, ki so na Krvavcu osvajali veščine smučanja in deskanja na snegu. Za mlade športnike, trenerje in predstavnike občin iz Hrvaške in Madžarske so pripravili Pod Jenkovo lipo v Dvorjah sprejem, kjer so jih pozdravili direktorica Zavoda za turizem Cerklje Nataša Ovsenek, plesalci Folklornega društva Folklora Cerklje in cerkljanski župan Franc Čebulj, ki jim je predstavil glavne znamenitosti Občine Cerklje. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Medulin Ivan Kirac in povabil cerkljanske športnike septembra na obisk tega Hrvaškega obmorskega mesta, s katerim se je Občina Cerklje 4. oktobra leta 2012 pobratila. Madžarski športniki so prispeli v Cerklje iz mesteca Marcali. Za njihove trenerje so pripravili različne delavnice, na katerih so sodelovali tudi predstavniki iz cerkljanske občine. Petra Robnik iz Olimpijskega komiteja Slovenije pa je predstavila zaposlovanje vrhunskih športnikov v javni upravi. V teh letih se je zvrstilo že nekaj obiskov medulinskih predstavnikov v Cerkljah in cerkljanskih
V Adergasu 8. razstava ročnih del deležna številnih pohval
Število fotografij: 8
KUD Pod lipo Adergas je v sodelovanju z občino Cerklje na Gorenjskem po dveh letih premora zaradi covida pripravil v dvorani v Adergasu 8. Velikonočno razstavo ročnih del.
Otvoritev razstave je bila v petek, 8. aprila s krajšim kulturnim programom, ki jo je odlično pripravila Angelca Maček. V kulturnem programu so nastopili Petra Maček Zarnik,, Franci Sirc in Monika Ribnikar. Na razstavi je sodelovalo kar 21 razstavljalcev iz Velesovega, Trate, Praprotne Police, Adergasa, Luž, Šenčurja in Dupelj. Bila je zelo dobro obiskana in deležna številnih pohval. Delo pridnih rok mož in žena so si obiskovalci ogledali še v soboto in nedeljo. Jože Markun iz Srednje vasi je predstavil pletenje košar, obiskovalce pa so navdušili posamezni razstavni eksponati. 92-letna Lucija Šter iz Spodnjih Dupelj je razstavila več okvirjenih gobelinov, Ciril in Eli Grilc iz Trate sta predstavila več lepo oblikovanih lesenih posod, lesenih pirhov ter dva gobelina in prte, Franc Rosulnik pa največ različnih lesenih posod, Boštjan Kern iz Luž je izdelal veliko raglo, Marjan Česen pa oblikovano steklo z uporabo fuzije. Silvo Sirc je navdušil z več butaricami, podobami vžgane v les in drugimi izdelki, tudi velikonočnimi razglednicami, ki so navdušili obiskovalce. Letos je na razstavi sodelovalo tudi več mladih, je povedala Angelca Maček. »Letošnja razstava je še bolj bogata kot prejšnje, saj je zdaj pravi čas, da pokažemo, kaj smo ustvarjali čez zimo in se posvetimo delom na prostem. Pri zbiranju tega gradiva se je pokazalo, da se po hišah skriva še zelo veliko ročnih umetnin« je še povedala pobudnica razstave Angela Maček. Med razstavljenimi predmeti so bile na ogled številne vezenine, ročno izdelane voščilnice in pletenine, rešiljeji, gobelini, cvetlični aranžmaji, velikonočni aranžmaji, butarice, izdelki iz testa in stekla, slike na platnu, podobe vžgane v les ter mnogo drugih dekorativnih, pa tudi povsem uporabnih izdelkov. Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 10.4.2022
V Domu Taber izdelovale butarice tudi stanovalke, ki bodo letos dopolnile sto let
Število fotografij: 6
Cvetna nedelja, imenovana tudi kot oljčna nedelja, je krščanski praznik v spomin Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Tradicija izdelovanja butaric oziroma v šope povezano zelenje se je ohranilo vse do danes. Slovenija je pri tem nekaj izjemnega, saj zaradi kulturne in geografske pestrosti na tako majhnem prostoru najdemo različne, tako po izgledu in sestavi, kot tudi po imenu, cvetnonedeljske butarice.
Pridne roke stanovalcev Doma starejših občanov Taber v Šmartnem so v četrtek, 7. Aprila, tik pred cvetno nedeljo, izdelovali butarice in velikonočne šopke na soncu in svežem zraku zunaj na terasi doma. V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem sta jim prostovoljca Darinka Kralj in Ivan Kropivnik, člana Likovne sekcije pri Društvu upokojencev Cerklje, prikazala izdelovanje velikonočnih šopkov in butaric na način, kot so jih izdelovali nekoč pod Krvavcem. Zanimanje med oskrbovanci doma je bilo letos veliko. Izdelovanja se je udeležilo 45 stanovalcev doma, izdelovali pa so jih tudi za vse dnevne prostore. Butarice pa so stanovalci lahko na koncu tudi obdržali. Med izdelovalci butaric so bile tudi stanovalke Slavica Gartner,Ljubica Pavlovčič in Angela Brankovič, ki bodo letos dopolnile 100 letnico rojstva.
Prostovoljca Ivan in Darinka sta za izdelavo pripravila leskove enoletne palice, za povezovanje vrbo, za okrasitev pa bršljan, lovorikovec, rožmarin in oljko, včasih pa so nanjo navezali tudi jabolka in pomaranče. Dodala sta še pisane trakove in cvetove iz krep papirja, ki so jih izdelali prostovoljka Darinka in stanovalci na eni od delavnic. Ivan poleg tega, da izdeluje butarice, tudi rad resbari, vžiga v les, razne motive, ukvarja se tudi s poslikavo panjskih končnic, izdeluje jaslice iz lesa, gline in keramase. Dobro mu gre od rok tudi pletenje košar. Besedilo in foto Janez Kuhar
Občni zbor Društva kmečkih in podeželjskih žena Cerklje - Šenčur, Gorenjski nagelj
Število fotografij: 9
Članice Društva kmečkih in podeželjskih žena Cerklje – Šenčur, Gorenjski nagelj, so se v četrtek, 7. aprila zbrale na četrtem rednem občnem zboru v Domu krajanov v Šenčurju, pri tem pa so se jim pridružili tudi gostje, cerkljanski župan Franc Čebulj, šenčurski župan Ciril Kozjek in Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.
Društvo, ki deluje na območju cerkljanske in šenčurske občine in je ob ustanovitvi leta 2019 štelo 110 članic, zdaj jih ima že 150. Ustanovi občni zbor društva Gorenjski nagelj je bil 25. marca v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Da je občni zbor v Šenčurju potekal gladko, je poskrbelo delovno predsedstvo Maria Mia Grillc, Tanja Ciperle in Mihaela Stare. Gorenjski nagelj združuje kmečke in podeželske žene ter dekleta občin Cerklje in Šenčur, ki so bile še pred dobrimi tremi leti in pol del kranjskega društva Kmečkih žena, kot je povedala predsednica društva Gorenjski nagelj Andreja Bogataj.
Njihov glavni namen je po besedah predsednice Društva kmečkih in podeželjskih žena Gorenjski nagelj Andreje Bogataj, ki je uvodoma pozdravila vse prisotne, druženje, oživljanje tradicionalnih vrednot ter izboljševanje strokovne izobraženosti kmečkih gospodinj, kot tudi lažje delovanje in uveljavljanje dela. Društvo je že od vsega začetka razvijalo razne dejavnosti, v glavnem je težilo k izobraževanju članic v zvezi s kuharskimi tečaji, tečaji podjetništva in računalništva. Pomembni so skrb za povezovanje in srečanja s sosednjimi in prijateljskimi društvi, eden od temeljnih namenov pa je tudi ohranjanje ljudskega izročila, starih jedi in običajev.
Zaradi corone oziroma covid-19 je bilo delovanje zadnji dve leti precej okrnjeno. Sestanke so imele preko zoom povezave, zato je bil plan prilagojen njihovim aktivnostim od doma, čeprav so pred corono startale zagnano. Prvo akcijo v letu 2021 so imele meseca julija, lani avgusta pa strokovno ekskurzijo v Logarsko dolino, sodelovale pa so tudi na Cerkljanski tržnici.
Letošnji program je bogatejši. Šle so po nagelj na Limbarsko goro, pripravljajo predavanje Miše Pušenjak o vrtnarjenju in delu na polju. Pripravile bodo delavnico nabiranja zdravilnih zelišč na Krvavcu, ki jo bo vodila Maria Mia Grillc iz Eko turizma Viženčar. V juliju bo piknik na Štefanji Gori. V načrtu imajo tudi družinski vikend v termah. Na zboru so soglasno potrdili program dela za letošnje leto. Zbrane so nagovorili župana Cerkelj Franc Čebulj in Šenčurja Ciril Kozjek ter Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj ter jim zaželeli uspešno delo še naprej. Župan Franc Čebulj je povabil na prireditev v mesecu septembru z naslovom Pozdrav Gorenjskemu nageljnu, šenčurski župan Ciril Kozjek pa jih je povabil 4. Junija na Praznik krompirja v Šenčurju, Mitja Kadoič iz KGZ Kranj pa je povedal, da jim bodo tudi v prihodnje radi pomagali. Za zabavni program je poskrbela Mama Manka, kmečke žene in dekleta pa so napekle številne dobrote, ki so jih ponudile vsem prisotnim. Besedilo in foto Janez Kuhar
Prehodni pokal obratovalnici Vargro
Število fotografij: 1
Društvo obrtnikov in podjetnikov Cerklje je konec meseca marca na Krvavcu organiziralo 19. prvenstvo v veleslalomu za podjetnike in njihove družinske člane ter pri podjetnikih zaposlene delavce. V šestih kategorijah je nastopilo 48 tekmovalk in tekmovalcev, ekipe pa so bile tričlanske.
Krvavec - Lansko leto je korona preprečila izvedbo 19. Veleslaloma, letos pa se je korona nekoliko umirila, zato so uspeli izvesti na Krvavcu 19. prvenstvo, je povedal predsednik društva Lado Ahčin. Pred tekmovanjem je zbrane pozdravil Lado Ahčin, predsednik Društva obrtnikov Cerklje, ter dejal »Vesel sem, da smo se danes zbrali v tako velikem številu, poleg obrtnikov tudi občani iz vaških skupnosti, ki smo jih v zadnjih letih povabili, da se pridružijo našemu druženju na Veleslalomski tekmi. Druženje je pomemben del vsebine življenja in današnji dogodek je namenjen prav temu, da se malo sprostimo in pogovorimo na tekmi pa malo zrekreiramo. Hvala vsem za udeležbo ter čestitke vsem zmagovalcem v vseh kategorijah«.
Med tričlanskimi ekipami je zmagala Obratovalnica Vargro d.o.o. iz Poženika, ki je osvojila prehodni pokal. V skupini do 15. leta starosti je bila med deklicami najboljša Amalija Stare,druga Petja Štular in tretja Leja Štular, med dečki do 15. leta pa Jaka Pavec, drugi je bil Mark Martinjak, tretji pa Lovro Prevodnik. Med ženskami do štiridesetega leta starosti je zmagala Teja Pavec pred Izabelo Stare in Rebeko Grošelj, med moškimi do štiridesetega leta starosti Rok Dolinar drugi je bil Uroš Frelih in tretji Jakob Kosec. Med starejšimi od štirideset let pa so bili najboljši Simona Štular, druga Anita Grošelj in tretja Vesna Pavec in med moškimi Aleš Pavec, drugi je bilIgor Stare in Matjaž Grošelj. Razglasitev rezultatov je bila v Hotelu Krvavec v Tihi dolini. Rezultate je razglasil Janez Globočnik, za točno merjenje rezultatov je skrbel Roman Čebulj, medalje in pokale pa je najboljšim podelil predsednik društva Obrtnikov Cerklje Lado Ahčin.
Besedilo: Janez Kuhar, 31.3.2022
Prva cerkljanska tržnica v letošnjem letu
Število fotografij: 4
Pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem je v soboto, 26. marca Zavod za turizem Cerklje ob podpori Občine Cerklje pripravil prvo letošnjo Cerkljansko tržnico z osemnajstimi stojnicami. Nakupovali in izbirali so kupci lahko med dobrotami, ki so jih pripravile kmečke žene Društva kmečkih žena Gorenjski nagelj, kjer ste lahko kupili domači sveže pečen kruh iz krušne peči, domače piškote, moko, različne kaše in butarice, predstavila se je tudi kmetija Galjot iz Lahovč s piščančjimi izdelki, jajci in domačimi rezanci. Čebelar Franc Strupi iz Spodnjega Brnika je obiskovalce razveseljeval z medom, cvetnim prahom in cvetličnim medom. Precej pozornosti so bili deležni izdelki iz sivke Lavanda Iz Gračišča, unikatni izdelki iz žgane gline in lončarski izdelki Škulj - Atelje lončarstva ter doma izdelani tekstilni izdelki izpod rok »Šivarija Marija«, ter ročno izdelani kvačkani in klekljani izdelki ter oblačila in darilni program iz butika ButikZase Selevšek ter polsteni izdelki - Mehke šape. Iz društva upokojencev Cerklje pa sta se predstavila z ročnimi deli Ivan Kropivnik iz Zgornjega Brnika in Metka Žižek iz Cerkelj. Kot je povedala direktorica Zavoda za turizem Cerklje Nataša Ovsenek, bodo tržnice pripravili pred šolo v Cerkljah enkrat mesečno. Naslednji bosta v soboto, 30. Aprila in tretja 28.maja.
Besedilo in foto Janez Kuhar
Obnovljen Milharjev kozolec v Šmartnem
Število fotografij: 4
Obnova trajnostne kmečke arhitekture prispeva tudi k lepšemu izgledu in kulturni dediščini Občine Cerklje. Kozolec je avtohtoni slovenski objekt, ki ga je potrebno ohraniti.
V Šmartnem pri Cerkljah je v nekaj dneh v drugi polovici marca Tomaž Bolka obnovil s pomočjo Občine Cerklje Milharjev kozolec, ki ima pet oken. Družina Krištof je letos prejela že drugo Michelinovo priznanje za trajnostni razvoj in ekologijo ter za ekološki slovenski krožnik. Priznanje pa so prejeli za skupni projekt z Gostilno Dvor Jezeršek za Večerjo na zajli, kjer sodelujejo tudi folkloristi KD Folklora Cerklje, RTC Krvavec in Brunarica Sonček na Krvavcu. »Pri tem pa so mu pomembni skupni projekti, ki izboljšujejo življenje v Oblini Cerklje«, pravi Tomaž.
Kot je povedal Tomaž Bolka iz Gostilne Krištof, je bil zelo vesel pomoči od Občine Cerklje na Gorenjskem za investicijo v višini 60 odstotkov, kar je naneslo 1872,00 EUR subvencije. Od starega kozolca so ostali le betonski stebri, stari petdeset let, vse ostalo pa je novo: late, streha in stojalo - stopca za pomoč pri podajanju trave v kozolec. Žagarstvo Drago Lončar iz Zaloga pri Cerkljah je narezal late iz domačega lesa, ki je rastel za domačo, Milharjevo hišo v Šmartnem. Kot pravi Tomaž Bolka je kozolec namenjen za sušenje trave in ne za reklame ali za sušenje drva.
Tomaž si želi, kot je v gostilni Krištof v Predosljah, da imajo soseda kmeta Odensa, ki ima za kupce na voljo samo kvalitetno seneno mleko, da bi tudi kmetiji Repnik in Benk, ki sta najemnika tudi njihove zemlje, imela zopet sušeno seno v Gorenjskem kozolcu za krmljenje živine. Odkup senenega mleka predstavlja neprecenljivo vrednost za še boljše zdravje v občini. Kozolec je avtohtoni slovenski objekt, ki ga je potrebno ohraniti. Želi si, da bi se ta arhitektura nadaljevala ne samo v Občini Cerklje, ampak tudi v drugih krajih na Gorenjskem.
Z otvoritvijo Eko glamping Resort Krištof, po domače Pr Milharju v prihodnjih mesecih, želi Tomaž vključiti v del turistične ponudbe tudi senene savne, kot velnes ter predstaviti ponudbo za podoživljanje naravnega sobivanja v neokrnjeni naravi.
Tomaž je tudi prejel leta 2016 priznanje Snovalec Slovenskega turizma, ta čas pa se predstavlja na Expu v Dubaju. Prvo glamping hiško v Sloveniji je postavil na Bledu in dobil nagrado na svetovnem sejmu turizma v Londonu. Doma v Šmartnem pa ima danes postavljenih pet glamping hišk. Nov razpis za pomoč pri obnovi kozolcev bo objavljen v mesecu aprilu.
Gostilna Krištof je pred 20 leti prejela certifikat za prvi ekološki meni. Kot je povedal Tomaž, idejni pobudnik ekološkega projekta » Stonoga« pravi, da je v vključenih v ta projekt že devet šol.
Besedilo in foto Janez Kuhar
Marija Osojnik praznovala 90 let
Število fotografij: 2
Marija Osojnik iz Cerkelj na Gorenjskem je praznovala devetdeseti rojstni dan. Rodila se je v Čepincih na Goričkem. Odraščala je kot tretji otrok v družini, kjer je bilo sedem otrok. V Cerkljah živi od leta 1957.
V zakonu sta se jima rodila hčerka Metka in sin Zvone. Mama Marija, ki živi od leta 2018 v Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah, ima štiri vnuke in dve pravnukinji in so zelo med seboj povezani. Marija je družabna in vedno dobre volje. Noge jo še vedno dobro držijo, tako, da lahko sama hodi. Ima zelo dober spomin, pove hčerka Metka. Rada vedno z veseljem bere časopisa Vklop in Vrt in rože, zelo rada je tudi vrtnarila in rada ima cvetje, ki ga še vedno sadi na svojem balkonu v Domu Taber. Marija je visok življenjski jubilej praznovala tako v Domu Taber v Šmartnem, kot doma s svojimi najbližjimi, sosedami in sodelavkami. Njeni najbližji so ji zaželeli veliko zdravja, veselja in osebne sreče. Kot se za tak praznik spodobi, so slavljenki prinesli dve torti v Domu Taber v Šmartnem, večjo rojstnodnevno torto pa za bližnje in prijatelje doma. Slavljenki je za visok življenjski jubilej čestital tudi župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, ter ji zaželel največ zdravja in dobrega počutja ter ji za jubilej izročil darilo in šopek, katerega je bila slavljenka zelo vesela. Besedilo: Janez Kuhar
V Hribarjevi vili odprli Očesno ordinacijo in optiko Cerklje
Število fotografij: 3
V Cerkljah na Gorenjskem so v torek, 15. marca 2022, slovesno odprli Očesno ordinacijo in optiko Cerklje.
Trak je ob navzočnosti direktorja podjetja Triada Diagnostični center d.o.o Tadeja Prešerna in strokovnega vodja Petra Peternelja prerezal cerkljanski župan Franc Čebulj.
Sledil je ogled prostorov.
Nova očesna ordinacija se nahaja v eni izmed najbolj prepoznavnih stavb občine, v Hribarjevi vili. Ta izjemen kulturni spomenik se nahaja v strogem centru Cerkelj. Kot je povedal direktor podjetja Triada Diagnostični center Tadej Prešeren, »Da je že ljubljanski župan Ivan Hribar vedel, da so Cerklje eden od najlepših krajev v Sloveniji, zato je v tem mestu postavil svojo Hribarjevo vilo. Od danes, torka naprej pa Hribarjeva vila postaja dom Očesne ordinacije in optike Cerklje«.
Sodelavci Triade Diagnostičnega centra se z okulistiko in optiko ukvarjajo že 25 let. Vso strokovno podporo, ki se nanaša na medicinski del delovanja ima podjetje v Medicinskem centru Pušnik Novljan iz Novega mesta, ki ima odprte tri optike v Črnomlju, Novem mestu in Trebnjem, četrta je v Cerkljah na Gorenjskem, letos pa naj bi odprli še dve optiki.
Podjetje Triada Diagnostični center je omenjene poslovne prostore v Cerkljah uredilo za uporabo na področju oftalmologije, del prostorov pa je namenjen dejavnosti optike. Kot smo videli, je očesna ambulanta v celoti na novo opremljena z najmodernejšimi napravami, ki omogočajo kvalitetno opravljanje dejavnosti na področju okulistike. Te omogočajo tako osnovne preglede za očala, torej izmero dioptrije, kot tudi bolj zahtevne preglede oči. Pomembno je, da za preglede ni čakalnih vrst, čemur so se v Očesni ordinaciji in optiki Cerklje zavezali. Njihovo poslanstvo je poskrbeti za zdravje oči ter dober in kvaliteten vid. Drugi del dejavnosti predstavlja optika s korekcijskimi in sončnimi očali za vse okuse, vse generacije, v vseh cenovnih razredih.
»Prisotnost omenjene dejavnosti predstavlja izboljšanje življenjskih pogojev tako za občane občine Cerklje, kot za vse okoliške občine in krajane. Že okoli 20 let v Cerkljah ni bilo okulista«, pa je povedal župan Cerkelj, Franc Čebulj. Vir Foto in besedilo: Janez Kuhar
Več o Očesni ordinaciji in optiki Cerklje na povezavi www.optika-cerklje.si.
Uspešna krvodajalska akcija v Cerkljah
Število fotografij: 2
Cerklje - Območno združenje RKS OZ Kranj je letos organiziralo že pet krvodajalskih akcij – dve v Kranju ter po eno v Preddvoru, Šenčurju in Cerkljah, skupno se jih je udeležilo 875 krvodajalcev. Letos bo združenje organiziralo skupno dvanajst krvodajalskih akcij.
Peto terensko krvodajalsko akcijo so v letošnjem letu v organizaciji RKS OZ Kranj in Komisije za krvodajalstvo ter prostovoljk in prostovoljcev KORK Cerklje v četrtek, 3. marca organizirali v prostorih Športne dvorane v Cerkljah na Gorenjskem, ki se jo je udeležilo kar 142 krvodajalcev, kar je triindvajset več kot lani, kar je odličen rezultat. Sicer bodo v občini Cerklje letos organizirali dve terenski krvodajalski akciji. Naslednja bo 29. septembra na isti lokaciji. Vsem udeležencem krvodajalske akcije, kot tudi krajevni organizaciji v Cerkljah, se je za uspešno izvedeno akcijo zahvalil sekretar OZRK Kranj Marjan Potrata. Največkrat je kri v cerkljanski organizaciji Rdečega križa daroval Viktor Erzar in sicer že 166 krat. Od znanih oseb pa je v četrtek kri daroval tudi velesovski župnik Slavko Kalan. Naslednja terenska krvodajalska akcija bo v petek, 20.maja v prostorih Gasilsko reševalne službe v Kranju. Foto Vid Močnik, besedilo Janez Kuhar
Maškare mama, volk in sedem kozličkov navdušili stanovalce Doma Taber
Število fotografij: 2
Poženik- Na pustno soboto se je podmladek iz Poženika pri Cerkljah našemil v skupino mama, volk in sedem kozličkov. S sprehodom po vasi Poženik so odganjali zimo, obiskali pa so tudi Dom starejših občanov Taber v Šmartnem pri Cerkljah Zaradi znanih razmer so se maškare mama, volk in sedem kozličkov lahko pokazale stanovalcem na dvorišču pred domom Taber. Stanovalci Doma so maškare pozdravili z balkona. Dom Taber pa so na pustno soboto obiskali tudi šenčurski Godlarji, ki so do sedaj organizirali v Šenčurju že 31 pustnih povork, začetki organiziranja povork pa segajo v leto 1990.
Besedilo in foto: Janez Kuhar
Rez potomke najstarejše vinske trte na svetu četrtič v Cerkljah
Število fotografij: 5
V petek, 25. februarja so na vrtu rojstne hiše Ignacija Borštnika, prvega slovenskega gledališkega igralca, režiserja, pedagoga in utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča na Borštnikovi domačiji v Cerkljah na Gorenjskem četrtič obrezali Nacetovo trto, potomko najstarejše, 450 let stare vinske trte na svetu, sorte modre kavčine z mariborskega Lenta, ki je tudi uradno vpisana v Guinessovo knjigo rekordov, kot najstarejša žlahtna trta na svetu.
Cepič (trs) so slovesno posadili pred štirimi leti na vrtu rojstne hiše Ignacija Borštnika v Cerkljah, 1. julija, na njegov 160. rojstni dan. Trta v Cerkljah dobro uspeva.
Letos sta trto z Lenta obrezala Ivan Kropivnik, skrbnik Nacetove trte in Stane Kocutar, skrbnik mariborske trte matere, ki je pohvalil skrb za trto ob navzočnosti gospodarja trte in skrbnika Borštnikove domačije Daneta Novaka, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne. Delo je šlo Ivanu in Stanetu zelo dobro od rok.
Pri rezu trte je bil letos navzoč tudi priznani strokovnjak Stane Kocutar, ki je svetoval pri rezu in potrebni negi ter zaščiti same trte med vegetacijo, tako, da bo jeseni trta v Cerkljah spet bogato obrodila. Krajši kulturni program pa so pripravili Ljudski godci Cerkljanski gavnarji. Po končanem rezu, so nazdravili za njeno uspešno rast, za kar je poskrbel gospodar trte Dane Novak oziroma družina Novak.
Lani je trta prvič bogato obrodila. Odtrgali so šestdeset grozdov skupne teže 9,3 kilograma. Prvi grozd je odtrgal Tomaž Novak, prapra¬pranečak Ignacija Borštnika, zatem pa tudi Dane Novak, novi skrbnik trte Ivan Kropivnik in cerkljanski župan Franc Čebulj, ki ima največ zaslug, da so trto z Lenta pred štirimi leti pripeljali v Cerklje. Grozdje so na povabilo Tomaža Novaka po svojih močeh pomagali trgati tudi uporabniki Centra Korak iz Kranja. Uporabnik Centra Korak je tudi Tomaž Novak, ki je leta 2002, ko je bil star 25 let, preživel zastoj srca, ki mu je pustil hude posledice, vendar jih ob strokovni pomoči osebja centra uspešno premaguje.
Cehovsko društvo kovačev Slovenije je pred tremi leti izdelalo ročno kovano ograjo in jo na posebni slovesnosti postavilo okrog trte z Lenta, ki lepo raste ob Borštnikovi domačiji v Cerkljah.
Besedilo Janez Kuhar
Foto Franci Belšak
V Adergasu otvoritev in proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Število fotografij: 3
Kulturno umetniško društvo Pod lipo Adergas je v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem pripravilo na ogled v društveni dvorani v Adergasu bogato razstavo Prešernovih podob, posvečene Slovenskemu kulturnemu prazniku 8. Februarju z naslovom Pesnikova podoba. Razstavo je skrbno pripravil z več kot stodvainpetdesetimi eksponati domačin Silvo Sirc. Razstavo sta si med drugim ogledala župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, in velesovski župnik Slavko Kalan. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali upodobitve Franceta Prešerna.
Ogleda razstave bosta možna še v soboto, 12. Februarja in nedeljo, 13. Februarja med 9.00 in 12.00 uro in med 14.00 in 17.00 uro. Upoštevajmo PCT pogoj.
Osrednja občinska proslava pa je bila pri Adergaški fontani, kjer so sodelovali recitatorji in pevci, o prazniku pa je spregovoril David Puškarič, član KUD Pod lipo Adergas. Precej pohodnikov iz Štefanje Gore se je ustavilo v Adergasu ob občinski proslavi, ki je bila pred cerkvijo v Adergasu.
Slike JANEZ RIBNIKAR
Besedilo Janez Kuhar
Med potjo na Šenturško Goro so si ogledali 36 jaslic
Število fotografij: 2
Pohodniška sekcija Škrjančki Planinskega društva Komenda je na novega leta dan organizirala tradicionalni, že 24. Mačkov pohod iz Poženika po stari poti na Šenturško Goro ( 667 nmv) in nazaj v dolino.
Letošnjega pohoda na nekaj več kot pet kilometrov dolgi poti se je udeležilo 25 pohodnikov iz cerkljanske, kamniške in komendske občine. Najstarejši udeleženec Mačkovega pohoda je bil 79-letni Peter Lončar iz Zaloga pri Cerkljah, štirje udeleženci, Štefan Kern, Franc Vidmar ter Majda in Franc Drolec, pa so bili na vseh dosedanjih, 24. pohodih. Vreme je bilo letos pohodnikom resnično naklonjeno, jasno, temperatura pa je bila plus osem stopinj. Vsi pohodniki so med pohodom nosili zaščitne maske in jih sneli le za fotografiranje. Na Šenturški Gori so se vpisali v pohodno knjigo in se na Turistični kmetiji Pavlin okrepčali s toplim čajem in sladicami. Ob vrnitvi v dolino so bili deležni pohodniške malice, ki so jo pripravili v Okrepčevalnici Marička v Zalogu pri Cerkljah. Med pohodom so si v naravi ob poti iz Poženika na Šenturško Goro ogledali tudi 36 jaslic, med njimi pa so tudi jaslice iz Bruslja. Kljub domačemu prijetnemu silvestrovanju, letos nihče ob koncu pohoda ni kazal znake utrujenosti. Osvežitev na svežem zraku jim je dala zagona za pohode v letošnjem letu. Kot je povedal Franc Drolec, so si ob zaključku pohoda zaželeli zdravja in da se prihodnje leto 1. januarja zberejo v veliko večjem številu. Sicer pa so pohodniki ob treh poteh, ki vodijo na Šenturško goro (iz komendske, zaloške in iz Poženika), postavili kar 45 jaslic.
Besedilo in foto Janez Kuhar
Cerklje, 2.1.2022
Helenine jaslice navdušujejo, imajo tudi zvon želja
Število fotografij: 5
Na Viševci se razprostirajo na 80 kvadratnih metrih. Postavila jih je Helena s kmetije Pr Udamovc. Na ogled bodo do svečnice, drugega februarja. Obisk je nad pričakovanji.
Na robu naselja Viševca ( 477m.n.v), v katerem so le tri hiše, so že šesto leto zapored postavljene prav posebne jaslice. Na kmetiji Pr Udamovc, kjer živi Francka Sodnik, jih je na hribčku med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem postavila v petnajstih dneh hčerka Helena. Letošnje zunanje jaslice so postavljena na kar 80 kvadratnih metrih in so ponoči osvetljene s 400 metri lučk. Na ogled bodo do svečnice. Ko je začela postavljati jaslice je bilo na Viševci 25 centimetrov snega.
Domačijo z jaslicami na Viševci je najlažje najti, če sledite smerokazu Viševca in je kilometer in pol iz Zaloga pri Cerkljah, nato pa se peljete po asfaltirani cesti do Viševce. Vse objekte za jaslice je Helena izdelala sama, med drugim hlevček, leseni hiški, izpod katere izvira voda, ki teče v leseno korito za napajanje živine, dve kmečki stanovanjski hiši z gankom, cerkev z zvonikom v katerem je zvon želja, ki je postavljen na vrhu hriba ter novo ograjo. Letos so v jaslicah na ogled tudi živali, ki jih srečamo v gozdu, med njimi medved, jeleni, sova, zajci, srnjak in srna, vse pa so ujete v zanimive prizore. Tudi lisica na stari kmetiji čaka na kokoš. V okoli 650 let starem kostanju živi medved, ob večernih urah pa na star kostanj prileti tudi sova. V jaslicah je na ogled nekaj novih živali, kot je čreda šestnajstih ovčk, konji, tudi bela sova v gnezdu ter bajer s plavajočimi račkami, ježek, figurice pa so velike 45 centimetrov. Izdelala je tudi nov hlev in dve hiški. Helena je za jaslice uporabila tudi veliko starih korenin, ki jih je pomagal zbrati mož Ciril, ki je pomagal nasuti poti s sekanci na jaslicah. Mah je nabrala v domačem gozdu. Pri postavitvi hišic in težkega hlevčka pa so ji pomagali njeni otroci. Kot pravi Helena jih postavlja za dušo in z velikim veseljem, obiskovalci pa ji dajejo še dodatno pozitivno energijo. Helena je pred šestimi leti prevzela po očetovi smrti hribovsko kmetijo, na kateri živi z možem Cirilom, v hlevu pa redi enajst glav živine, tri ponije, nekaj koz in skrbi za bolno mamo Francko, ki je vesela, da se delo na kmetiji nadaljuje, ki mami pomaga tudi tako premagovati bolezen.
O jaslicah na kmetiji Pr Udamovc smo od obiskovalcev, ki obvezno uporabljajo zaščitne maske in upoštevajo varnostno razdaljo, slišali številne pohvale. Cvetka Sedušak iz Tunjiške Mlake je bila navdušena nad postavitvijo, nad urejenostjo kmetije in še posebej nad jaslicami pa sta bila navdušena Tatjana inlancate. Stane Zabavnik iz Tunjic, ki so si jaslice ogledali skupaj z vnuku Patricijo, Živo in Erazmom. Obiskanost je nad pričakovanji, je povedala Helena, ki je vsem ponudila sveže ocvrte flancate.
Svečan sprejem novega gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin
Število fotografij: 5
V četrtek, 23. decembra so v Cerkljah slovesno prevzeli pred gasilskim domom novo gasilsko vozilo GZ Cerklje, za gašenje in reševanje z višin s teleskopskim dvigalom s preklopno roko. Slovesnega prevzema so se udeležili župan Občine Cerklje Franc Čebulj, podžupan Andrej Kosec, predsednik Gasilske zveze Cerklje Blaž Kaplenik, poveljnik GZ Metod Kropar in predstavniki osmih gasilskih društev Gasilske zveze Cerklje.
V občini Cerklje imajo veliko objektov, za katere bodo potrebovali za reševanje z višin, tako pri osnovni šoli v Cerkljah, po neurjih, poslovni coni na Brniku, itd…Slišali smo, da so gasilci osmih gasilskih društev pod Krvavcem resnično dobro usposobljeni za gašenje in reševanje. V Cerkljah potrebujejo gasilci 4 minute za izvoz, od klica iz centra za obveščanje v Kranju.
Po besedah župana Franca Čebulja je občina Cerklje do 20. decembra financirala v dobrih dveh letih okoli 350 tisoč evrov za gasilsko vozilo, v GZ računajo tudi na prostovoljne prispevke, ostalih 120 tisoč evrov pa bo sredstva prispevala GZ Cerklje, nekaj sredstev pa bodo prejeli tudi iz poveljstva GZ Cerklje. Kot še pravi župan Franc Čebulj, je takšna nabava vozila, kot so jo danes prevzeli v Cerkljah, tudi motivacija za mlajše generacije. Poveljnik GZ Cerklje Metod Kropar pa je dejal, da jih čaka še veliko dela, odgovornosti in šolanja. Po registracija vozila sledi šolanje kadra, ki je že všteto v ceno z nabavo vozila pri podjetju Rosenbauer. Nato bodo ploščad uporabljali za šolske namene in za intervencije. Novo vozilo bo olajšalo delo na višini, skrajšalo čas intervencije in posledično vplivalo na manjšo škodo. Gasilsko vozilo za gašenje in reševanje z višin je znamke Mercedes, vanj sta vgrajena najnovejši motor EURO VI in samodejni menjalnik. Opremljeno je z vsemi asistenčnimi sistemi, ki omogočajo varno vožnjo. Na vozilo je montirano teleskopsko dvigalo z reševalno košaro. Delovna višina dvigala je 34 metrov. Na roko teleskopskega dvigala je nameščena košara za reševanje s prostorom za pet gasilcev z opremo. Dovoljena obremenitev košare je petsto kilogramov. Nameščena reševalna košara omogoča reševanje z nosili in reševanje oseb na invalidskem vozičku. Košara je opremljena z LED-žarometi za osvetlitev okolice, termovizijsko kamero in kamero z zumom ter vodnim monitorjem za gašenje s pretokom tri tisoč litrov na minuto.
Tridesetič blagoslov konj na Štefanji Gori
Število fotografij: 5
V nedeljo, 26. decembra, ko je godoval sv. Štefan, zavetnik živine in konj, so v več krajih na Gorenjskem potekale blagoslovitve konj, tudi na 748 metrov visoki Štefanji Gori.
V nedeljo,26. decembra, na štefanovo, so po nekaterih gorenjskih krajih že po tradiciji blagoslovili konje in sol. Sveti Štefan, diakon in prvi mučenec, je namreč na Slovenskem še vedno eden najbolj priljubljenih svetnikov, kot zavetnika živine in konj pa ga najbolj častijo prav kmetje in konjerejci. Svetnik Štefan je bil prvi krščanski mučenec, zavetnik konj in živine, večkrat pa je upodobljen tako, da konji vlečejo njegovo krsto. Sveti Štefan, ki je pred mnogimi stoletji nadomestil starodavnega slovanskega boga živine Velesa, je v slovenskem prostoru že od nekdaj eden bolj priljubljenih svetnikov.
Blagoslov konj in soli je bil letos že tridesetič pri podružnični cerkvi sv. Štefana na Štefanji Gori, na 748 metri nadmorske višine. Vsi konjeniki so upoštevali navodila NIJZ zaradi corone 19. V oblačnem in delno meglenem vremenu ga je pripravilo Konjeniško društvo Krvavec Cerklje, ki ga vodi prizadevni predsednik Tone Gubanc, udeležilo pa se ga je kljub slabemu vremenu in corone kar sedemindvajset konjenikov iz vasi pod Krvavcem. Najštevilčnejša je bila s konji štiričlanska družina Darka Kepica iz Dvorij. Najmlajši udeleženci, ki so se povzpeli s konji do cerkve sv. Štefana na Štefanji Gori, so bili 10-letni Miha in 13-letna Karin Kepic, 10-letni Urh Jagodic iz Šenturške Gore in najmlajši udeleženec 3-letni Nik Jagodic iz Šenturške Gore, ki je sedel do cerkve na Štefanji Gori v sedlu skupaj z očetom Mitjem. Konje je za varstvo pred boleznimi in nesrečami blagoslovil cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk, jahačem pa zaželel varno ježo, predvsem pa, naj bodo konji in vsa živina varovani pred boleznimi. Pred blagoslovom konj je v tamkajšnji podružnični cerkvici sv. Štefana potekala sv. maša, ki je bila kljub meglenemu in hladnemu vremenu znova dobro obiskana. Precej pohodnikov je prišlo na Štefanjo Goro peš iz Adergasa in okoliških vasi
Vinko Janežič pet tisočkrat na Šenturški Gori
Število fotografij: 2
Vinko Janežič s Spodnjega Brnika, 76-letni vodja ansambla Trgovci, se je od upokojitve leta 2003 do danes že pet tisočkrat povzpel na Šenturško Goro. Jubilejni, pet tisoči pohod je opravil letos petindvajsetega novembra.
Ko je meseca julija leta 2003 dopolnil štirideset let delovne dobe v trgovskem podjetju Živila Kranj, se je upokojil in se odločil za pohode v hribe in na Šenturško goro. Če mu čas dopušča, gre rad tudi na Šmarno goro ali Kališče. S Spodnjega Brnika se največkrat odpelje do Cerkelj oziroma do Poženika, kjer začne vzpon do Turistične kmetije Pavlin na Šenturški Gori, ki leži na nadmorski višini 667 metrov. Redno se vpisuje v pohodniško knjigo. Na Šenturško Goro se je pred dnevi povzpel pet tisočkrat in skupaj prehodil več kot 40 tisoč kilometrov.
Kot pravi Vinko Janežič, mu pohodi po svežem zraku pomenijo sprostitev in nabiranje kondicije. Slabo vreme zanj pri vzponu ni nobena ovira. Že več petnajst let vodi sekcijo namiznega tenisa in balinarsko sekcijo pri Društvu upokojencev Cerklje, poleg tega aktivno balina in tekmuje za cerkljanske upokojence v medobčinski upokojenski ligi, kjer sodelujejo balinarji iz devetih občin. V B ligi so trenutno na prvem mestu. Poleg pohodništva Vinko vodi tudi ansambel Trgovci, ki bo prihodnje leto praznoval šestdesetletnico delovanja. Prvi nastop Trgovcev je bil na silvestrovo 1962 v dvorani v Zalogu pri Cerkljah.
Besedilo in foto Janez Kuhar
Cerklje 6.12.2021
V Domu Taber je Marija Mežek praznovala 102. rojstni dan
Število fotografij: 8
V Domu Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v sredo, 10. novembra praznovala ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov proti covidu -19, stodrugi rojstni dan Marija Mežek, najstarejša stanovalka doma in tretja stanovalka doma, ki je dopolnila sto let. Rodila se je 10. novembra 1919 v Kranju, na Primskovem, kjer je preživela otroštvo. Izhaja iz velike družine, imela je pet sester in tri brate. V zakonu so se ji rodili trije otroci – sinova Ljubo in Rajko, Rajko je že pokojni ter hčerka Tatjana. Z družino ima redne stike, ima tri vnukinje, dve pravnukinji in pravnuka.
Pred šestimi leti se je odločila priti v Dom Taber, kjer je sedaj nadvse zadovoljna, z osebjem, ki je prijazno, ustrežljivo in toplo. Kljub častitljivi starosti še vedno izžareva veliko življenjske energije. V prostem času se je Marija rada ukvarjala z ročnimi deli, bila je tudi članica Rdečega križa in prostovoljna gasilka. Zelo rada je sodelovala pri dobrodelnih organizacijah. Njeno veselje je bilo delo v vrtičku, saj je bila zelo rada v naravi, na svežem zraku. V Dom Taber je bila sprejeta petega oktobra 2015. leta kot peta stanovalka. Je pa tretja stanovalka, ki je že dopolnila sto let v domu. Za 102. rojstni dan je prejela številne čestitke, tudi po pošti.
Marija je stodrugi rojstni dan praznovala vesela in dobre volje v ožjem krogu v domu skupaj s sinom Ljubom in hčerko Tatjana ter županom Občine Cerklje Francem Čebuljem.
Prejela je številne čestitke od stanovalcev in vodstva Doma Taber, kjer so posebej slavljenki na posebni krajši slovesnosti čestitali in ji zapeli Vse najboljše, tudi direktorica Doma Taber Martina Martinčič s sodelavci: Natašo Lavtižar, Matejo Murnik- Gregorin, Katarino Bitenc, Vando Cerar, Rudijem Sluga, Atifo Mehič, Klavdijo Romšak in Biljano Bučić. Čestitke je slavljenki izrekel tudi cerkljanski župan Franc Čebulj ter ji zaželel vse najboljše in trdnega zdravja v nadaljnjem življenju.
Še vedno je dobre volje. Zdravje ji dokaj dobro služi. Občasno si še vedno privošči kavico. Noge je ne držijo več kot nekoč. Na vprašanje, kakšen je njen recept za dolgo življenje, je odgovorila: »Imeti morate veselje do dela in ne sramujte se nobenega dela.« Veliko ji pomenijo poštenje, iskreni medsebojni odnosi, druženje in dobrodelnost. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka zarezala v rojstnodnevno torto, ki jo je v Domu Taber izdelala vodja kuhinje Biljana Bučić.
Praznovali šesto obletnico Doma Taber
28. septembra so v Domu Taber v Šmartnem praznovali ob upoštevanju zaščitnih ukrepov šesto obletnico sprejema prvega stanovalca doma. Zaradi slabega vremena pa so se odločili, da praznovanje prestavijo na 1. oktober, ko je bil tudi mednarodni dan starejših ter ga tako prilagodili vremenskim razmeram. Praznovanje so v lepem vremenu pripravili zunaj, pred domom Taber. Letos so pripravili tudi posebnost, da so lahko stanovalci izbirali z žrebom ključno osebo kot prijatelja med zaposlenimi. S tem so želeli vzpostaviti tesnejše povezovanje med stanovalci in zaposlenimi. Vsak stanovalec je lahko izžrebal enega zaposlenega. Ob praznovanju obletnice Doma pa so izdali tudi šesto leto domski časopis- Novice iz Tabra.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, Cerklje,10.11.2021
Praznovanje folklorne skupine Cerklje na Gorenjskem v znamenju plesa
Število fotografij: 8
Zadnjo soboto v oktobru ( 30.10.) je bilo Cerklje na Gorenjskem v znamenju plesa. Kulturno društvo Folklora Cerklje je pripravilo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah 13. večer folklore in obeležilo 15. obletnico uspešnega delovanja folklorne skupine v Cerkljah, ki so jo sicer zabeležili lansko leto, na katerem so se s plesom in petjem poleg domačega predstavila še društva iz Naklega, Besnice in Reteč ter pevke skupine Dečve FS Sava Kranj. Vse navzoče je uvodoma pozdravila predsednica Kulturnega društva (KD) Folklora Cerklje Irena Naglič. Spodbudne besede za bodoče delovanje je članom KD Folklora Cerklje izrekel cerkljanski župan Franc Čebulj.
Folklorna skupina Cerklje veliko nastopa na različnih prireditvah v občini Cerklje na Gorenjskem in po Sloveniji ter na domačih in tujih folklornih festivalih. Gostovali so že v Litvi, Italiji, Avstriji, Bosni, Hrvaškem, Makedoniji in letos na Češkem ob predstavitvi Slovenije v Pragi.
V soboto so Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah so nastopili pevke ljudskih pesmi Dečve KD Sava Kranj, Sorški orgličarji KUD Oton Župančič Sora, Folklorna skupina DU Naklo in njihovi godci Rokovnjači, Folklorna skupina Ajda Besnica, Folklorna skupina KD Folklora Cerklje, pevci ljudskih pesmi Klasje KD Folklora Cerklje in ljudski godci Cerkljanski gavnarji KD Folklora Cerklje.
Kot gostje so se slovesnosti udeležili cerkljanski župan Franc Čebulj, dr. Bojan Knific priznani etnolog, dolgoletni strokovni vodja cerkljanske folklore Brane Šmid ter predstavnika JSKD Kranj Slavica Okorn in Ilija Dimitrievski.
Folklorni večer v Cerkljah je minil v znamenju bogatega ljudskega izročila naših prednikov, ki ga z veliko ljubezni in dobre volje ohranjajo folklorna društva.
Prvi mentorici folklorne skupine Cerklje sta bili Petra Fajdiga in Damjana Praprotnik. Folklorna skupina Cerklje, ki ohranja kulturno dediščino v plesih in pesmih, jo je vrsto let vodil Brane Šmid, avtor vseh spletov,pa je zaradi bolezni Braneta Šmida, januarja 2020 dobila novega strokovnega vodjo Mirana Murnika, ki danes vodi folklorno skupino, pevsko in godčevsko skupino.
Skupina pevcev ljudskih pesmi Klasje je zapela v pozdrav pesem Nocoj je pa en lep večer ter Sem se oženil, se kesam. Folklorna skupina DU Naklo, ki je bila ustanovljena 1996.leta, se je predstavila s spletom plesov Bahavi godec, člani Folklorne skupine Ajda Besnica pa s spletom plesov Spet smo tu in plesom Rokovnjač in njegova Rozi. Navdušili so tudi Sorški orgličarji s skladbama Cvetjem v jeseni in Moje orglice. Vse njihove skladbe so prirejene za izvajanje na ustno harmoniko, letos pa so nastopili tudi v Pragi na predstavitve Slovenije.
Dečve KD Sava Kranj je skupina osmih pevk in prepeva že 23 let, so zapele štiri pesmi in navdušile občinstvo v dvorani s štajersko ljudsko Snočkaj mi je lunca, belokranjsko ljudsko Pijmo bratci vince, štajersko ljudsko Lani se možila sem ter rezijsko ljudsko Lipa ma Marica, Cerkljanski gavnarji pa so zaigrali Petelinov marš, Rom, pom pom in Valček z Bohina, Rokovnjači FS Naklo pa skladbi Trentovski kosci in Venček ljudskih.
Cerkljanska folklorna skupina se je predstavila z dvema spletoma gorenjskih plesov in sicer z Birtovsko in U Cerklah je pa toko.
Slovesnost so zaključili s podelitvijo Maroltovih značk za 5, 10 in 15 in več kot 30 letno aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti. Dolgoletnemu vodji cerkljanskih folkloristov Branetu Šmidu pa so podelili dosmrtno listino častnega člana KD Folklora Cerklje.
Besedilo Janez Kuhar
Foto: Mateja Tavčar
Cerklje, 1.11.2021
Ob 70 rojstnem dnevu izšla knjiga Maksa Ipavca Duhovnik med nebom in peklom
Število fotografij: 5
V nedeljo, 17. oktobra je praznoval v krogu svojih najbližjih domačih in sorodnikov 70 rojstni dan župnik Maks Ipavec, doma, kot pravi, iz ene najlepših župnij na Slovenskem, v Cerkljah na Gorenjskem. Odločil se je, da bo praznoval 70 rojstni dan skupaj s sorodniki na Vodnikovi domačiji v Adergasu. Ob praznovanju je prejel veliko čestitk, med drugimi tudi cerkljanskega župana Franca Čebulja in velesovskega župnika Slavka Kalana.
Praznovanje so mu polepšali pevci Šenturškega okteta in mu zapeli več pesmi, tudi Nocoj, pa oh nocoj in Oj Triglav moj dom. Ker njegova rodbina Ipavcev izhaja iz Šentjurja pri Celju, so mu pevci Šenturškega okteta zapeli tudi več Ipavčevih pesmi, med drugimi Slovenec sem, Planinska roža, Zvezda Danica, O mraku in Kje so moje rožice.
Njegova rojstna vas je bila Zalog pri Cerkljah, na katero ima, kot pravi Maks, še vedno čudovite spomine na otroštvo. Osnovno šolo je obiskoval v Zalogu in Cerkljah. Maturiral je na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Na teološki fakulteti je diplomiral leta 1976 in bil istega leta posvečen v duhovnika. Kot je povedal, so mu mnogi Cerkljani pomagali, da je lahko diplomiral, za kar jim je še danes hvaležen. Kaplan je bil v Župniji Trebnjem, pri Sv. Jakobu v Ljubljani in v župniji Videm-Dobrepolje. Župnik pa je bil v Begunjah pri Cerknici, Ribnici na Dolenjskem in Naklem. Sedaj pa je že 15 let župnik na notranjski župniji Begunje pri Cerknici.
Poleg dušnega pastirstva se ukvarja s pisanjem. Napisal je tudi več knjig, tudi knjigo o stricu, škofu Jožetu Kvasu. V sredini meseca oktobra je izšla v samozaložbi na 492 straneh s številnimi barvnimi fotografijami njegova knjiga Duhovnik med nebom in peklom. Za takšen naslov se je odločil, ker duhovnik pluje skozi duhovniško življenje med dobrim in zlim. Uvodne misli v knjigo Maksa Ipavca pa je napisal škof Anton Jamnik. Hvaležen pa je vsem, ki so mu pomagali, da je knjiga zagledala luč sveta. Knjigo je na kratko predstavil na Vodnikovi domačiji.
Prva slika - Pred dnevi je izšla Ipavčeva knjiga Duhovnik med nebom in peklom
Druga slika - Maks Ipavec, župnik in pisatelj
Tretja slika - Maks Ipavec s sorodniki in županom Francem Čebuljem
Četrta slika - na presenečenje slavljenca Maksa Ipavca je Šenturški oktet zapel tudi več Ipavčevih pesmi.
Peta slika - Maks Ipavec s Šenturškim oktetom in županom Cerkelj Francem Čebuljem
Besedilo in foto Janez Kuhar
Cerklje 19.10.2021
Blagoslov obnovitvenih del na Spodnjem Brniku
Število fotografij: 8
V nedeljo, 17. oktobra je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore slovesno ob somaševanju cerkljanskega župnika mag. Jerneja Marenka in duhovnega pomočnika Lucijana Potočnika blagoslovil v podružnični cerkvi sv. Simona in Juda Tadeja na Spodnjem Brniku obnovitvena dela. Zbranim je čestital za njihov upravičen ponos in delo. Nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Zoreta je nagovoril in mu izrekel dobrodošlico je v imenu krajanov Spodnjega Brnika in Vopovelj izrekel Miro Jagodic.
Na zvoniku so zamenjali dotrajano pocinkano pločevino z novo bakreno kritino. Dela zamenjavo pločevine na zvoniku in izvedbo novega strelovoda izvajalo podjetje Stavbno kleparstvo in krovstvo Simon Sodnik iz Zaloga, popravilo in pleskanje ometov na zvoniku pa je izvajalo podjetje Domgrad Romana Čebulja iz Pšenične Police, nadzor nad deli obnovitve zvonika pa je opravila Meri Lavrič.
Sredstva za obnovo so prispevali domačini, Občina Cerklje in obrtniki. Skupaj so zbrali blizu 40 tisoč evrov, od tega je Občina Cerklje prispevala 15 tisoč evrov. Skladno s programom Občina Cerklje na Gorenjskem vsako leto sofinancira obnovo sakralnih in drugih kulturno-zgodovinskih objektov v občini, pa je poudaril cerkljanski župan Franc Čebulj. Za opravljena dela se je vsem zahvalil cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk.
Zahvalo so izrekli tudi Boštjanu Ropotarju, Štefanu Pfeiferju, Pavlu Peterlinu, Milanu Bolki in Janezu Nagliču. Za obnovo križa ob cerkvi in ograje v zvoniku pa so se zahvalili Igorju Staretu. Blagoslovili so tudi obnovljen križev pot. Dela, restavriranje slik in obnovo okvirjev je izvedel akademski kipar, restavrator in magister umetnosti Ljubomir Zidar, sredstva za obnovo pa je darovala Ivanka Stare, je povedal ključar Ciril Pfeifer.
Z obnovitvenimi deli je ta cerkev na Spodnjem Brniku postala še lepša, je razmišljala Irena Lampe Slemc ter se zahvalila za blagoslov del nadškofu in metropolitu Stanislavu Zoretu. Verniki in številne narodne noše, so ob tej priložnosti povsem napolnili lepo okrašeno cerkev, bogoslužje so popestrili mešani cerkveni pevski zbor in pritrkovalci. Po slovesnosti je bila pred cerkvijo pogostitev, pri tej so se še posebno izkazale gospodinje s Spodnjega Brnika in iz Vopovelj. Navzoči so upoštevali navodila NIJZ.
Besedilo in foto Janez Kuhar
Cerklje, 17.10.2021
Cerklje osvojile drugo mesto v državi med manjšimi mesti
Število fotografij: 3
Skupaj s Slovenijo letos praznujejo 30. obletnico tudi številni njeni zaščitni znaki. Med njimi je akcija Moja dežela – lepa in gostoljubna, tako rekoč ponarodelo lepotno tekmovanje slovenskih krajev, mest, vasi, v zadnjih letih tudi glampingov, hostlov in tematskih poti, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije (TZS).
V okviru Dnevov slovenskega turizma 2021 v Postojni so v sredo, 13. oktobra podelili priznanja vsem nagrajencem 30. natečaja Moja dežela - lepa in gostoljubna 2021, ki je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja. V akciji je letos sodelovalo 80 krajev in mest.
Cerklje na Gorenjskem so v sklopu tekmovanja za urejenost in gostoljubnost Moja dežela lepa in gostoljubna prejele 2. mesto v kategoriji Manjša mesta, zmagale so Radlje ob Dravi, tretja pa je bila Cerknica. Priznanje za Cerklje je iz rok predsednika države prejel župan občine Cerklje Franc Čebulj!
»Tekmovanje pod tem imenom poteka že 30. let, v resnici pa je precej starejše. Prvo je potekalo že leta 1968, ko je Turistična zveza Slovenije izbirala »najbolj prizadeven turistični kraj«, nam je povedala Karmen Grebenc Burger, generalna sekretarka Turistične zveze Slovenije. Poudarila je, da je TZS v Sloveniji že od samega začetka orala ledino na področju urejenosti in čistosti ter tovrstnih natečajev.
Besedilo Janez Kuhar
Foto Arhiv TZS
Cerklje, 14.10.2021
Prva svečana trgatev Nacetove trte v Cerkljah
Število fotografij: 8
Na vrtu rojstne hiše prvega slovenskega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga, ki velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča Ignacija Borštnika, so v Cerkljah na Gorenjskem v torek, 12. oktobra imeli svečano prvo trgatev Nacetove trte, potomko najstarejše, 450 let stare vinske trte na svetu, z mariborskega Lenta.
Trto so posadili 1. julija 2018. leta ob 160- letnici rojstva Ignacija Borštnika in je letos prvič bogato obrodila. Potrgali so 60 grozdov in jih stehtali. Tehtnica je pokazala 9.30 kilogramov oziroma je bilo za polne tri peharje grozdja. Kot je povedal Dane Novak z Borštnikove domačije »Letošnjega grozdja ne bodo namenili predelavi v vino. Če pa bi še malo počakali, glede na ohladitve, pa bi lahko imeli skoraj ledeno trgatev«. Prvi grozd na trgatvi je odtrgal praprapra nečak in lastnika Borštnikove domačije Ignacija Borštnika, Tomaž Novak, zatem pa tudi Dane Novak, ter novi skrbnik trte Ivan Kropivnik in cerkljanski župan Franc Čebulj, ki ima največ zaslug, da so trto z Lenta pred tremi leti pripeljali v Cerklje.
Grozdje so pomagali po svojih močeh trgati in ga tudi poizkusili na povabilo Tomaža Novaka, Borštnikovega praprapranečaka in lastnika Borštnikove domačije, varovanci in uporabniki Centra Korak iz Kranja. To so junaki in heroji, ki se spopadajo z izzivi življenja po tako ali drugače pridobljenih poškodbah možganov. Center Korak nudi pomoč, oskrbo in rehabilitacijo osebam s pridobljeno možgansko okvaro ali poškodbo glave. Uporabnik Centra je tudi Tomaž Novak, ki je leta 2002, ko je bil star 25 let, preživel zastoj srca, ki mu je pustil hude posledice, vendar jih ob strokovni pomoči osebja centra uspešno premaguje. Pripravili so tudi bogat kulturni program s Cerkljanskimi gavnarji in moška vokalna skupina Pozdrav Gorenja vas pod vodstvom Janeza Čadeža, ki so zapeli pesmi o trti in vinu, program pa je domiselno povezoval Rudi Zevnik. Poskrbeli pa so tudi, da trgači in nastopajoči niso ostali lačni in žejni. Vsi prisotni so upoštevali navodila NIJZ. Ob tem naj omenimo, da je cehovsko društvo kovačev Slovenije, katerega član je tudi Dane Novak iz Borštnikove kovačije, pred dvema letoma izdelalo ročno kovano železno ograjo, ki bo varovala potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta.
Besedilo in foto: Janez Kuhar, dne 12.10.2021
Društvo upokojencev Cerklje je praznovalo 70. rojstni dan
Število fotografij: 1
Društvo upokojencev Cerklje je v petek, 8. oktobra, v prostorih gostišča Češnar s slavnostno sejo počastilo 70-letnico ustanovitve. Zbrali so se člani Upravnega in Nadzornega odbora, kot gost pa se jim je pridružil župan Občine Cerklje Franc ČEBULJ. Udeležence je pozdravila in kasneje tudi predstavila dejavnost društva predsednica Marta HOČEVAR, skozi zgodovino pa jih je popeljal sedanji podpredsednik, sicer pa dolgoletni član in osem let tudi predsednik Janez BASEJ. Njegovi spomini dokaj natančno sežejo do leta 1992, ko se je včlanil v društvo. Ko je nekaj let kasneje prevzel vodenje, niso imeli pravzaprav ničesar, le v prosvetnem domu so imeli eno sobo, ki so jo uporabljali za seje. Prvi računalnik, podaril jim ga je župan, so dobili v letu 2002. Dejavnost, ki je bila v društvu živa ves čas, je bila telovadba, v času njegovega predsedovanja pa so ustanovili plesno skupino Danica in folklorno skupino (ki je kasneje šla na svoje oz. postala samostojno društvo). Skupaj s sosednjima društvoma iz Komende in Vodic so začeli organizirati prireditev »Skupaj se imamo fletno«, delovati je začela »skeč skupina«, katere »poglavar« je bil Ivan Kropivnik, ter humoristki in ljudski pevki Ani in Francka.
Društvo, v katerem je trenutno 792 članov, zdaj že vrsto let gostuje v prostorih AMD Cerklje. Tudi njegova dejavnost se je precej razširila. Prav vsak lahko najde nekaj zase od športa do ročnih del, kulture in izletov. Posebno mesto ima program Starejši za starejše, v zadnjem letu pa velja izpostaviti še projekt Prostofer, ki je rezultat dobrega sodelovanja z Občino Cerklje, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi župan. Le-ta je skupaj s predsednico društva na seji posameznikom podelil tudi priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije za njihovo prizadevno delo.
Slavica Bučan Slika: Marta Hočevar
Uspešna krvodajalska akcija v Cerkljah
Število fotografij: 2
V organizaciji kranjskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, komisije za krvodajalstvo ter prostovoljk in prostovoljcev Krajevne organizacije RK Cerklje, je bila v četrtek, 30. septembra v Športni dvorani v Cerkljah terenska krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo kar 142 krvodajalcev, kar je triindvajset več kot spomladi. Predsednik Krajevne organizacije Cerklje Vid Močnik se je zahvalil vsem krvodajalcem za veliko udeležbo, predvsem mladim, ki so se akcije udeležili v razmerah, kakršnih smo sedaj. Med krvodajalci v Cerkljah jih je bilo tudi 14, ki so kri darovali prvič. Območno združenje RK Kranj je letos organiziralo že enajst krvodajalskih akcij, ki se jih je udeležilo skupaj 2150 krvodajalcev, zadnja, dvanajsta krvodajalska akcija pa bo 28. oktobra v Športni dvorani Mega Center Prošport v Stražišču. Danes Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje organizira vsako leto dve krvodajalski akciji, katerih se udeleži več kot 250 krvodajalcev. Prvo krvodajalsko akcijo v Cerkljah so organizirali že nekaj mesecev po začetku organiziranega krvodajalstva v Sloveniji (9. marec 1953), in sicer 15. avgusta 1953 leta, akcije pa se je udeležilo kar 152 krvodajalcev.
Besedilo Janez Kuhar
Cerklje, 3.10.2021
Junak Krvavca je postal Marko Lončar s 350 vzponi
Število fotografij: 1
V nedeljo, 26. septembra je v Brunarici Sonček na Krvavcu potekala zaključna, šesta prireditev s podelitvijo pokalov in nagrad za člane minule celoletne rekreativne akcije Junaki Krvavca.
Krvavec - Prvi trije so prejeli pokale in likovna dela (slike), zmagovalec z največ pohodi, Marko Lončar, pa tudi še celoletno vozovnico za Krvavec. Akcija je potekala od 19. septembra lani, namenjena pa je bila vsem ljubiteljem rekreacije, Krvavca, prelepe narave, dobre družbe in prijateljstva. Kot so pojasnili organizatorji, okrepčevalnica Brunarica Sonček na Krvavcu, je v akciji sodelovalo 107 članov – pohodnikov, kolesarjev in smučarjev, petinpetdeset pa jih je doseglo zahtevni razpisni pogoj, ki je 52 zabeleženih vzponov na Krvavec, ter s tem osvojili naziv junaka Krvavca, od tega 13 žensk in 42 moških. V moški konkurenci je s 350 vzponi zmagal Marko Lončar. Drugi je bil Robi Jerič s 322 vzponi, tretji pa Matjaž Letnar z dvestopetdesetimi vzponi. Med ženskami je bila najboljša Tajda Narobe s 270 vzponi, druga Evelina Stare s 133 in tretja Jana Remic s 107 vzponi na Krvavec. Najstarejši udeleženec akcije Junak Krvavca je bil 82 letni Lojze Dežman, najmlajša junakinja pa 10 letna Naja Kosec.
Začela se je že sedma akcija Junaki Krvavca, ki bo potekala do 24. septembra prihodnje leto. Vsi, ki bi radi sodelovali, se lahko vpišete v Brunarici Sonček. Junaki Krvavca 2022 bodo postali vsi, ki bodo opravili več kot 52 takšnih aktivnosti in se vpisali v knjigo v Brunarici Sonček. Na dan je možen samo en vpis
Besedilo: Janez Kuhar
Cerklje, 28.9.2021
Prvo Hribarjevo popoldne uspelo
Število fotografij: 8
Kulturno društvo Folklora Cerklje je v sodelovanju z Občino Cerklje na Gorenjskem zelo uspešno prvič organiziralo prireditev Hribarjevo popoldne, na dvorišču Hribarjeve vile v središču Cerkelj. To je bila tudi prva javna prireditev na dvorišču Hribarjeve vile, odkar je ta lep objekt letos kupila od Gorenjske banke Občina Cerklje na Gorenjskem. Prihodnje leto bo podobno srečanje med obema kulturnima društvoma Trzina in Cerkelj v Trzinu.
Prireditev so organizirali v spomin na 170 letnico rojstva in 80 letnico smrti Ivana Hribarja, ki se je rodil v Trzinu 19. septembra 1851, umrl pa 18. aprila 1941.leta. Med leti 1896 in 1910 je bil Ivan Hribar ljubljanski župan. Znan je bil kot velik domoljub. Leta 2008 je Hribarjeva rojstna hiša v Trzinu postala kulturni spomenik lokalnega pomena. Med gosti na prireditvi je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, iz Trzina pa se je v Cerklje na prireditev pripeljala s kolesi tudi skupina šestih kolesarjev.
V Cerkljah so nastopili Ženski pevski zbor ( ŽPZ) Trzinke pod vodstvom dirigenta Primoža Leskovca in recitatorke KUD Ivana Hribarja Trzin, Folklorna skupina Kulturnega društva Folklora Cerklje, pevci ljudskih pesmi Klasje iz Cerkelj in ljudski godci Cerkljanski gavnarji, ki igrajo na posebne instrumente. Med drugimi skladbami so zaigrali Staro polko. Pevci skupine Klasje pa so ubrano zapeli več pesmi, med drugimi tudi Pod rožnato planino. Miha Naglič in Matija Koritnik pa sta zapela in navdušila občinstvo s pesmijo Sem se oženil, se kesam.
Vse nastopajoče in številne obiskovalce je pozdravila predsednica Folklornega društva Folklora Cerklje Irena Naglič, ki je predstavila uspešno prvo sodelovanje med ženskim pevskim zborom iz Trzina in Kulturnim društvom Folklora Cerklje. Zbor iz Trzina šteje 17 članic, je bil ustanovljen 2017 leta. Poleg ubranega petja, so zapele več pesmi, med drugimi pesem Slovenec sem, smo slišali tudi več recitacij recitacijske skupine iz Trzina ter zgodb, ki jih piše življenje.
Za topel sprejem in gostoljubje v Cerkljah se je zahvalila v imenu pevk iz Trzina predsednica Štefka Prelc in izročila predsednici Ireni Naglič darilo ter dejala, da je županstvo občine Trzin Ivana Hribarja leta 1922, v počastitev 70-letnice njegovega rojstva imenovalo za častnega občana. V Cerkljah pa so nastopili tudi zato, ker je v tem kraju Ivan Hribar imel svojo priljubljeno poletno bivališče. Navzoči so upoštevali navodila NIJZ.
Hribarjeva vila priljubljeno poletno Hribarjevo bivališče
Znani ljubljanski župan Ivan Hribar je leta 1886 kupil v Cerkljah tedanjo Lukeževo hišo in jo preuredil v svojo priljubljeno poletno bivališče. Prezidavo stare kamnite kmečke hiše je zaupal deželnemu inženirju Janu Vladimirju Hraskemu, ki se je kot stavbenik uveljavil z gradnjo Narodnega doma v Celju in Opere v Ljubljani.
Letna vila predstavlja visoko bivalno kulturo druge polovice 19. stoletja, ki jo zaznamuje historični slog tistega časa s klasicističnimi okenskimi okviri, leseno, bogato okrašeno pročelje pa kaže vpliv modne secesije.
Besedilo in foto Janez Kuhar
Cerklje,28.9.2021
Uspešni učenci 2018
Število fotografij: 1
Usepešni učenci 2018
Prejemniki plaket SOS
Število fotografij: 1
Skupnost občin Slovenije je dne, 26. aprila 2018, županom, ki so jim ljudeje v njihovih občinah na vseh 6 volitvah izglasovali polno zaupanje, s podelitvijo plaket podelila priznanje za dolgoletno opravljaje funkcije župana. Skupnost občin Slovenije je ob podelitev pospremila z naslednjim voščilom: "Županje in župani si zaupanje gradijo vsak dan, mesec in leto, utrjujejo ga z dobrim delom za skupnost. To še posebej velja za dobitnike plaket Skupnosti občin Slovenije, saj svojo funkcijo župana opravljajo vse od ustanovitve občin, torej 24 let. To pomeni, da so pri svojem delu dobri, da so uspešni, saj jo jim ljudje v njihovih občinah na vseh 6 volitvah izglasovali polno zaupanje. To pa je velik in pomemben rezultat. In temu se pridružujemo tudi v Skupnosti občin Slovenije s podelitvijo plaket za dolgoletno opravljaje funkcije župana."
Ga. Marijana Lavrič praznovala 100 let
Število fotografij: 6
V Domu Taber se je v sredo 31. januarja 2018 udeležil praznovanja 100. rojstnega dne gospe Marijane Lavrič, najstarejše stanovalke v domu, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je slavljenki, s katero sta se spoznala že na slovesnem odprtju doma 4. decembra 2015, izrekel iskrene čestitke ob takšnem jubileju. Praznovanja so se udeležili tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj in župan Občine Šenčur Ciril Kozjek.
Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj je slavljenki ga. Marijani Lavrič zaželel zdravja, iskrivega duha, dobrega počutja v domu ter ponovnega veselega snidenja.
Prijetno vzdušje in slavje so med drugim ustvarile ljudske pevke, ki prihajajo iz slavljenkinega rojstnega kraja Trboje ter Kulturno društvo Folklora Cerklje.
Občina
Število fotografij: 1
Občina Cerklje na Gorenjskem je bila ustanovljena leta 1994. Njena uprava je od tedaj delovala na lokaciji ulice Franca Barleta 23 vse do novembra 2003, ko se je 17. novembra 2003 preselila na novo lokacijo v poslovno stavbo na Trgu Davorina Jenka 13.
Krvavec
Število fotografij: 4
Večina Slovencev ob besedi Krvavec pomisli na ugodno smuko in zimske pustolovščine. Krvavec pa ni le to. Svoj topel pohodniški obraz pokaže s pomladnimi, poletnimi in jesenskimi meseci. Na Krvavec pripelje prenovljena kabinska žičnica s kapaciteto prevoza 2000 oseb/uro.
Naravne lepote
Število fotografij: 3
Vijejo se nam čudoviti razgledi s Krvavca ali sv. Ambroža do Ljubljanske kotline, Kamniških Alp in Triglava. Pogled se nam spočije in pljuča globoko zadihajo v neokrnjeni naravi, ki nam omogoča, da si svoje zdravje in dobro počutje nabiramo s športnimi aktivnostmi. Pri nas lepoto narave lahko užijete tako poleti s pohodništvom kot pozimi s smuko.
Rožna pot
Število fotografij: 8
Rožna pot obiskovalcem v živo prikaže bogastvo cvetja v vaseh pod Krvavcem. Na ogled se postavijo najbolj urejeni domovi, vasi pa so znane po tem, da imajo največ cvetja na oknih in balkonih ter vrtovih in dvoriščih. Čudovito cvetje krasi tudi notranjosti cerkva, ki so vsako leto prav zaradi tega v središču pozornosti in pohval.
Grad strmol
Število fotografij: 1
Grad se prvič omenja v 13. stoletju. Do danes se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, kot prvi pa se omenjajo gospodje Strmolski, ki so v zgodovini Cerkelj prisotni do konca 14. stoletja. Grad je lepo ohranjen in služi kot protokolarni objekt RS.
Cerkve in samostan
Število fotografij: 8
Eden najvrednejših spomenikov kulturne dediščine v občini Cerklje na Gorenjskem so prav gotovo cerkve, ki vsaka po svoje že s svojo zunanjo podobo prispeva h kakovosti prostora, kjer opravlja svojo bogoslužno funkcijo. Mnogi rodovi so jih v spoštovanju do posvečenega krasili z najlepšim in najdražjim, kar so premogli. So dragocen dokaz visoke stavbne kulture našega človeka. Še danes, enako kakor v času nastanka, pričajo o estetskem čutu ljudi, po katerih želji so bile postavljene.
Janez Močnik, Podobe nekdanjih časov
Spominske hiše in spomeniki
Število fotografij: 7
Kraji nas kulturno bogatijo s kulturnimi znamenitostmi in s pripovedjo skozi zgodovinski čas, kateremu so svoj pridih in značilnosti dodali priznani umetniki in arhitekti, ki so se rodili, ustvarjali, bivali, delovali… in se vedno radi vračali v naše kraje.
Spominski park
Število fotografij: 7
V središču Cerkelj je lepo urejeni spominski park z doprsnimi kipi veljakov, ki so s svojim delovanjem in ustvarjanjem pomembno prispevali k razvoju in prepoznavnosti občine Cerklje na Gorenjskem
Športna dvorana
Število fotografij: 1
Športna dvorana je namenjena tako občanom Cerkelj kot tudi ljudem iz drugih občin. V dvorani se odvijajo različne prireditve, razstave, koncerti,…, prav tako pa našo športno dvorano za trening koristijo tudi znani slovenski športni klubi in reprezentance.
Naši sakralni spomeniki
Število fotografij: 10
Extempore Cerklje 2004
Število fotografij: 10
Extempore Cerklje 2004 je bilo delovno srečanje slikark in slikarjev iz vse Slovenije. Naslovna tema slikanja je bila kulturna in naravna dediščina vasi pod Krvavcem. Vsak umetnik je v dveh dnevih ustvarjanja naslikal vsaj dve sliki. Otvoritev razstave slik je bila 9. julija v župnijski cerkvi.
Nogometni turnir memorial Norčič
Število fotografij: 8
Norčič, rojen 19. septembra 1953, je bil med letoma 1968 in 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, kasneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, kar bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Z njegovo smrtjo je slovenski nordijski šport izgubil velikega strokovnjaka.
vir: STA
AVTOR FOTOGRAFIJ GORAZD KAVČIČ
fotografije dostavil Bojan Česen, gsm 041- 762 905
Petrovčeva hiša
Število fotografij: 1
Petrovčeva hiša, domače Pr Petrovc
V obnovljeni Petrovčevi hiši , po domače Pr Petrovc, je urejen muzej, galerija, knjižnica ter Turistično informativni center Cerklje.
Petrovčeva hiša je bila vse do sredine 18. stoletja manjša lesena kmečka hiša. To je bilo obdobje, ko so na Gorenjskem izginjale stare lesene in pollesene hiše, gradnjo v lesu so ohranjali le še mali kmetje in kajžarji. Takrat so Petrovčevo hišo povečali, tako da je postala mogočna zidana hiša z bogatim pročeljem in freskami. Hiša je postajala zgovorna priča o načinu življenja in mišljenja premožnejših kmečkih ljudi. Izražala je rodovno samozavest in ne majhno premoženje svojih lastnikov. Sredi 19. stoletja je hiša dobila današnjo podobo, kar dokumentira letnica 1863, vklesana nad portalom. Takrat so se njeni lastniki začeli ukvarjati tudi z gostilniško dejavnostjo.
Avtor fotografije: Metod Kropar, 2010
Sprejem Mateja Dobovška
Število fotografij: 1
Sprejem Mateja Dobovška na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.
Matej Dobovšek je pod okriljem trenerja Janija Grilca z zmagami na zimski univerziadi v Erzurumu ter z zmago na drugi tekmi celinskega pokala v Iron Mountain-u v Združenih državah Amerike osvojil naslov študentskega prvaka v smučarskih skokih.
Dvakratnega študentskega prvaka v smučarskih skokih Mateja Dobovška, skakalca kranjskega Triglava, ki trenira pod okriljem Janija Grilca, so po vrnitvi, na letališču Jožeta Pučnika pričakali njegovi domači in zvesti navijači ter župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj.
Naj pridelek 2010
Število fotografij: 9
Konec meseca oktobra je v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem potekala 21. kulturno-zabavna prireditev NAJ PRIDELEK 2010, na kateri so tehtali največje oziroma najdebelejše pridelke, ki so zrasli na Gorenjskem. Organizatorja prireditve sta bila Občina Cerklje na Gorenjskem ter Družinski in mladinski center Cerklje, medijski sponzorji pa Kmečki glas, Radio Sora, Gorenjski Glas in Radio Kranj. Program je domiselno povezoval Jože Jerič.
Za naj pridelek 2010 so se potegovali pridelovalci zelja, krompirja, rdeče pese, krmilne pese, korenja, nadzemne in podzemne kolerabe, repe in buč. Ta družaben in zabaven dogodek je bil hkrati spodbuda pridelovalcem v slovenskem prostoru h kakovostnejši pridelavi hrane in spodbujanju mlajše generacije k ohranjanju avtohtonih vrst pridelkov ter k ohranjanju tradicije kmetijstva.
Avtor fotografije: DMC Cerklje
2. Evropsko prvenstvo v ročni košnji, Cerklje 2011
Število fotografij: 4
V Cerkljah na Gorenjskem je med 19. in 21. avgustom potekalo 2. Evropsko prvenstvo v ročni košnji, na katerem so se pomerili najboljši kosci in kosice Avstrije, Baskije, Bavarske, Južne Tirolske, Švice in Slovenije.
Prvenstvo je spremljal bogat kulturni in zabavni program s predstavitvijo lokalnih ponudnikov. Na prvenstvo so se na svojih stojnicah med drugimi predstavili iz Cerkelj: Čebelarstvo Franci Strupi, Aelita Mirjam Grilc, unikatno steklarstvo Marjan Česen ter Društvo obrtnikov Cerklje, ki je prispevalo v programu prvenstva prikaz tradicionalnega podkovanja konj.
Fotografije: Janez Kuhar, avgust 2011
Za uvod v novo sezono na prijateljske tekme v Litvo
Število fotografij: 1
Košarkarske ekipe, kadeti, mladinci in člani ŠD Krvavec bodo v času od 24. avgusta do 3. septembra gostovale v Marijampolesu, Kaunasu in Klaipedi v Litvi.
Vse osnovnošolske otroke od 3. razreda naprej obveščamo, da bomo v mesecu septembru začeli z treningi košarke na OŠ Davorin Jenko.
UO ŠD Krvavec
41. SREČANJE GORENJSKIH TURISTIČNI DELAVCEV
Število fotografij: 10
Občina Cerklje je v soboto, 1. oktobra, skupaj z Gorenjsko turistično zvezo organizirala že 41. srečanje gorenjskih turističnih delavcev.
Letošnje srečanje, na katerem se je zbralo več kot 250 udeležencev, se je pričelo z ogledom Cerkelj s Hribarjevo vilo in Petrovčevo hišo, Čebelarsko-kmečkega muzeja Franci, zasebne zbirke Repnik, v kateri je zbrano orožje iz II. sv. vojne ter ogledom Zeliščne kmetije Grilc, kjer pridelujejo zelišča na tradicionalni način. V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika Cerklje je ob 18. uri potekala podelitev priznanj mestom, izletniškim in turističnim krajem, vrtcem in šolam ter posameznikom, ki jih podeljuje Gorenjska turistična zveza v okviru projekta »Moja dežela – lepa in gostoljubna« s katerim želi prispevati h kakovosti življenja ljudi, trajnostnemu razvoju in urejenosti okolja. Tako je predsednik Gorenjske turistične zveze dr. Jure Meglič, po slovesnem nagovoru župana Občine Cerklje na Gorenjskem Franca Čebulja in predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misje, podelil priznanja najbolje ocenjenim. Zmagovalci v svojih kategorijah so postali: Škofja Loka (srednje velika mesta), na drugo in tretjo mesto pa sta se v tej kategoriji uvrstila še Radovljica na drugo in Jesenice na tretje mesto. Zmagovalec v kategoriji manjša mesta so ponovno Cerklje na Gorenjskem, na drugo mesto se je uvrstil Šenčur, na tretje pa Tržič. Za najlepši turistični kraj je izbran Bled, sledi Kranjska Gora na drugem in Kropa na tretjem mestu. Med izletniškimi kraji se je na prvo mesto uvrstil Preddvor, sledi Zali Log, tretje mesto pa si delita dva izletniška kraja Rateče in Begunje. Med kraji oz. vasmi pa so med najlepše urjenimi Besnica na prvem, sledijo pa Podhom na drugem ter Adergas in Strahinj na tretjem. Najboljše ocene v kategoriji vrtcev je prejel vrtec Šenčur, sledita mu Murenčki Cerklje in Radovljica-enota Begunje in vrtec Čriček Zg. Bela. Najboljša šola pa je postala Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje, sledi OŠ Šenčur na drugem ter OŠ Križe in OŠ Gorje na tretjem mestu.
V okviru akcije Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon je Gorenjska turistična zveza letos za najlepše nageljne s priznanjem nagradila Ireno Čeferin, Frančiško Noč in Janeza Pogačarja.
Priznanja članom turističnih društev, zaslužnim za razvoj turizma, so letos prejeli: Marija Grošelj in Martin Leskovar (obe TD Kokrica), Miro Peternelj in Franci Erzin (oba TD Šenčur), Alojz Janša (TD Ribno), Poldka Planinc (TD Bled), Franc Smolej (TD Golica), Franc Ravnikar in Milena Zupan (oba Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje), Minka Škoda (TD Cerklje) in Anton Ražen (TD Bohinj). Priznanje za razvoj turizma sta prejeli tudi dve organizaciji – Vrtec Bohinj in Turistično društvo Rateče–Planica, ki je v lanskem letu praznovalo 80. obletnico delovanja.
Bogat kulturni program, ki so ga sooblikovali KD Godba Cerklje, DMC Cerklje, KD Folklora Cerklje in Dečve, pevke folklorne skupine Sava, je povezoval Franc Pestotnik Podokničar, za dobro vzdušje po zaključku podelitve ansambel Galop, za nemotene oglede Cerkelj in okolice pred srečanjem pa Meteor Cerklje.
Srečanje gorenjskih turističnih delavcev bodo prihodnje leto organizirali v Železnikih.
Foto: Matic Zorman
Adventni koledar 2011 v Petrovčevi hiši
Število fotografij: 29
Istrska fešta na Krvavcu
Število fotografij: 8
Od petka, 16. decembra do nedelje 18. decembra 2011 se je na Plaži Krvavca, z odprtjem nove smučarske sezone, odvijala »Istrska fešta« z degustacijo istrskih dobrot in zabavo v istrskem slogu, ki jo je organiziral Ski club Istra.
V soboto, 17. decembra 2011 je župan Občine Cerklje Franc Čebulj slovesno sprejel delegacijo predstavnikov občine Medulin z županom Goranom Buiaem in Svetegavinčenta z županom Daliborom Macanom.
Župani vsej treh občin so na delovnem srečanju ugotovili, da jih družijo številna področja na katerem bi lahko razvijali uspešno sodelovanje, kot so turizem, gospodarstvo, kultura, šport, skupno sodelovanje na evropskih projektih, izmenjava izkušenj na področju lokalne samouprave, izobraževanja ter šolstva.
Delovno srečanje so zaključili s slovesnim podpisom pisma o nameri za nadaljnjo razvijanje skupnega sodelovanja.
Dogodek je bil priložnost za izmenjavo izkušenj tudi na področju turizma, saj smo v okviru TIC Cerklje navezali stike z istrskimi predstavniki turizma.
Fotografije: Aleš Leben, december 2011
Podoknica prazniku kulture
Število fotografij: 3
V torek, 7. februarja 2012, so ob 19.00 uri člani KUD Podlipo Adergas pripravili v dvorani v Adergasu Podoknico prazniku kulture. Podoknico so posvetili domačinoma, misijonarju med ameriškimi Indijanci, glasbeniku, pesniku ter poliglotu Janezu Čebulju in pesniku Ivanu Zormanu, ki je bil dolga leta organist v slovenski cerkvi v Clevelandu in zasebni učitelj glasbe. Med rojaki v ZDA je bil posebno priljubljen zaradi svojih pesmi. Njegova poezija je preprosta, pogosto ujeta v probleme izseljenstva in ne skriva hrepenenja po stari domovini.
Počastili so ju z odkritjem njunih doprsnih kipov, ki jih je Kulturnemu domu Adergas podarila Občina Cerklje na Gorenjskem.
Sodelelovali so dramski igralci, Mladinski pevski zbor iz Adergasa, glasbeniki in recitatorji.
Avtor fotografij: J. Kuhar, 2012
Alpe-Adria: okusili smo raznolikost užitkov, okusov in vonjev
Število fotografij: 5
29. januarja 2012 so se zvečer tudi uradno zaprla vrata sejma Alpe–Adria: Turizem in prosti čas ter Salona plovil.
Sejem s področja turizma, ki nosi od lani ime Alpe-Adria, je uradni turistični dogodek regije Alpe-Jadran, ki vključuje 10 posamičnih regij Avstrije, Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Sejma si je ogledalo okrog 16.000 obiskovalcev.
Na sejmu se je v štirih dneh, od 26. do 29. januarja predstavilo prek 300 ponudnikov turističnih storitev iz 12 držav in 16 navtičnih podjetij iz regije, pa tudi iz bolj oddaljenih destinacij, kot so Turčija, Maroko, Tunizija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija ter Italija in Madžarska v celoti.
Na sejmu sta bili podeljeni mednarodni nagradi Jakob za odličnost in kakovost v turizmu. Pod letošnjo temo Inovativni turistični programi na področju alternativnih oblik oddiha in sprostitev je mednarodna strokovna komisija izbrala
projekt Ekološka vasica Gozdnih vil v Campingu Bled, Sava Turizem d.d. - Camping Bled in projekt iz Avstrijske Štajerske Nature Park in Motion, Nature Park Zirbitzkogel-Grebenzen.
Avtor fotografij: Grega Likozar, 2012
VESELO NA JOŽEFOVO 2012
Število fotografij: 19
Občina Cerklje na Gorenjskem je v sodelovanju z Rdečim križem-OZ Kranj organizirala v petek, 16. marca 2012, ob 19. uri v Športni dvorani Cerklje tradicionalni humanitarni koncert Veselo na Jožefovo.
Izkopiček od prodanih kart je bil v celoti namenjen nakupu hrane za socialno ogrožene družine.
Zabavali in razveseljevali so: Nuša Derenda, Andrej Šifrer, Ansambel Saša Avsenika. Ansambel Veseli Svatje, Ansambel Trgovci, Ansambel Gašperji, Ansambel Stanka Petriča, Klapa Mali Grad, Korado in Franci s pevko Anito.
Koncert je povezoval humorist Franc Pestotnik-Podokničar.
Sponzorji prireditve so bili: OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM, AERODROM LJUBLJANA d.d. Zg. Brnik, AGROPROMET d.o.o. Cerklje, DAMAHAUS d.o.o. Sp. Brnik, ELEKTRO GORENJSKA d.d. Kranj, GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA d.d. Kranj, HIDROTEHNIK d.d. Ljubljana, HRANILNICA LON d.d. Kranj, KOVINOPLASTIKA PISKAR Mengeš, R-INGO d.o.o. Trzin, RTC KRVAVEC d.d. Grad, VARGRO d.o.o. Poženik, ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. PE Kranj, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OE Kranj, MO KRANJ in Občine: JEZERSKO, NAKLO, PREDDVOR in ŠENČUR, RADIO KRANJ, GORENJSKI GLAS, GTV.
Pokrovitelji: Arvaj, Domplan, Gostilna Pri Cilki, Kmečki hram Komunala Kranj, Probanka, SAZAS, Zavarovalnica Generali, Radio Gorenc, Radio Sora, Radio Veseljak.
Fotografije: Vid Močnik, 16.3.2012
Ribiška družina Bistrica Domžale
Število fotografij: 1
Ribiška družina Bistrica Domžale, pododbor Pšata je pod mentorstvom
Jureta Vasje in ribičema Marka ter Janeza Zupana na prvem dnevu ribiškega krožka, 22. marca 2012, pričarala zanimivosti in veščine o sladkovodnem ribištvu.
Krožek bo potekal na štirinajst dni, ob četrtkih ob 17. uri po dogovoru v šoli Davorina Jenka Cerklje ali na ribnikih Češnjevek in Lahovče.
Očistimo Cerklje 2012
Število fotografij: 19
Foto utrinki - Apno
Cerklje srebrne na tekmovanju Entente Florale 2012
Število fotografij: 3
V petek, 14. septembra 2012, je na Nizozemskem, v mestu Venlo potekala podelitev priznanj mestom in manjšim krajem, ki so se v letošnjem letu udeležili evropskega tekmovanja v urejenosti mest, Entente Florale.
Cerklje na Gorenjskem so tekmovale v kategoriji manjši kraji in prejele srebrno priznanje.
Komisija je Cerklje obiskala ob koncu junija in že takrat podala okvirno oceno. V kategoriji manjši kraji je letos sodelovalo 10 udeležencev iz 10 evropskih držav: Gamlitz (Avstrija), La Louviere (Belgija), Drmoul (Češka Republika), Dotlingen (Nemčija), Lovo (Madžarska), Abbeyshrule (Irska), Sordevolo (Italija), Dwingeloo (Nizozemska) in Rustington (Velika Britanija).
V sklepni oceni, ki smo jo prejeli na podelitvi, je komisija pohvalila lepo in zgledno urejeno ožje naselbinsko jedro in celoten izgled kraja. Javne odprte površine so dobro vzdrževane, najvišjo pohvalo si je pri tem prislužilo zelo lepo urejeno pokopališče. Sezonski nasadi so zelo zgledno urejeni in vzdrževanji, zasebni vrtovi so lepi in urejeni. Pohvalili so tudi lepo urejen zbirni center ter celoten turistični kompleks Dvor Jezeršek.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem občankam in občanom , ki z urejenostjo hiš, vrtov in rož skrbite za lepo in gostoljubno podobo naših krajev. Hvala tudi vsem sodelujočim, ki ste nam pomagali oblikovati bogat in raznolik predstavitveni program.
Hvala vsem!
ŽUPAN
Franc Čebulj
Živimo zdravo
Število fotografij: 37
Aprideš...na Naj pridelek 2012
Število fotografij: 9
v petek, 12. oktobra 2012 je v Cerkljah potekala že 23. prireditev A prideš…na naj pridelek 2012, kjer se je v devetih kategorijah izbiralo med najtežjimi pridelki, ter med posebnimi pridelki kot so najtežji od vseh, najdaljši, najbolj nenavadne oblike. Letošnji zmagovalci po posameznih kategorijah so bili:
Najtežje ZELJE je prinesla Marija Šipec iz Češnjevka ( 6,835kg), najtežjo RDEČO PESO je prinesel Bojan Jenko iz Sp. Brnika ( 4,320kg), najtežji KROMPIR je prinesel Jernej Krč iz Kranja ( 1,245 kg), najtežjo KRMILNO PESO je prinesel Vid Žibert iz Suhe (10,685 kg), najtežje KORENJE je prinesla Anica Maček iz Adergasa (1,110kg), najtežjo NADZEMNO KOLERABO je prinesel Marjan Por iz Zg. Gorij ( 9,485 kg), najtežjo PODZEMNO KOLERABO Nika Polajnar iz Cerkelj ( 4,170kg), najtežjo REPO je prinesel Urban Šink iz Suhe ( 4,045kg), najtežjo BUČO pa je pripeljal Ciril Grilc iz Trate in sicer je tehtala kar 220 kilogramov. Med posebnimi pridelki pa je kraljevala najtežja črna redkev( 1,890kg), najdaljši fižol je prinesla Julijana Boltežar (63cm), Metod Remic je prinesel čebulo težko skoraj kilogram (0,865kg), Dušan Popovič iz Škofje Loke je prinesel česen težak 0,180 kg, Tina Cerar je popestrila s krompirjevimi srčki, Magda Osterman je prejela posebno nagrado za najtežjo cvetačo (2,045kg), Ciril Grilc pa je prejel še posebno nagrado za bučjo družino, ki jo je pripeljal na vozu.
V okviru prireditve so bila podeljena tudi priznanja za urejenost v Občini Cerklje na Gorenjskem. Za najlepši kraj so bile izbrane Cerklje, najlepši stanovanjski objekt Družine Krč iz Zg. Brnika, najlepši kmetijski objekt Družine Čebašek iz Velesovega, najlepši turistični objekt je Pizzerija Pod Jenkovo Lipo. Med poslovnimi objekti pa sta bili podeljeni dve priznanji in sicer za drugo mesto Ambrož Lahovče d.o.o. in tretje mesto Badrs d.o.o. iz Poženika.
Pred prireditvijo se je tehtalo in ogledovalo pridelke, lahko pa ste si tudi ogledali dela kljekljaric iz Cerkelj, ter medene izdelke domačega pridelovalca Francija Strupija iz Spodnjega Brnika.
Sprejem uspešnih učencev 2013
Število fotografij: 3
Župan Franc Čebulj je v sredo, 19.6.2013 v veliki sejni sobi Občine Cerklje na Gorenjskem sprejel 10 najbolj uspešnih učencev, ki so se skozi vsa šolska leta odlikovali tako v znanju kot v drugih šolskih aktivnostih. S septembrom pa stopajo na novo življenjsko pot, zato jim je zaželel čim v več uspeha ter jim zaželel naj jih k modrosti vodi znanje, vzgoja ter izkušnje, kajti največja nagrada za človekov trud ni tisto kar bo zanj dobil, temveč tisto kar bo postal.
Sprejema se je ob zaključku šolskega leta 2012/2013 udeležilo 10 najbolj uspešnih učenk in učencev: Lebar Maša (9.a), Podjed Katja (9.c), Šenk Anja (9.a), Bezovšek Jaka (9.b), Boštic Urban (9.a), Čebulj Tilen (9.c), Korbar Jure (9.c), Prosenc Urh (9.a), Šenk Urh (9.a) in Verbič Tadej (9.b).
Skupinska fotografija najbolj uspešnih učencev z županom Francem Čebuljem (avtor fotografije: Matic Zorman, 2013)
Sprejem pri županu (foto: arhiv občine 2013)
Sprejem pri županu (foto: arhiv občine 2013)
Sto let Kovačeve Micke
Število fotografij: 5
V četrtek, 20. novembra, je svoj stoti rojstni dan praznovala Marija Vertnik iz Lahovč, že dan prej pa jo je v prostorih občine sprejel župan Franc Čebulj. Župan je drugo najstarejšo občanko občine Cerklje (že spomladi je sto let dopolnila Marijina sovaščanka in sošolka Justina Vreček) počastil z velikim šopkom, košaro dobrot, čajem in piškoti, ki se jih je slavljenka še posebej razveselila.
»Zob že dolgo nimam več, a na stara leta od vsega najraje dobro jem,« je nekoliko hudomušno pripomnila in dodala, da ima najraje prav piškote, pa potico, tudi žgance in zelje, pa kisel krompir, krhlje in hruške.
Zadnjih šest let ji noge ne služijo več, zato se naokoli prevaža z vozičkom, zanjo pa skrbita predvsem soseda Vida Janhar in njen sin Miha, pa tudi negovalke, o prav vseh pa ima Marija Vertnik same lepe besede.
»Včasih je živela izredno skromno, zdaj pa poskrbimo, da ji nič ne manjka. Kar si zaželi, ji skušamo ustreči,« pravi soseda Vida. Čeprav pri svojih stotih letih že slabše sliši, radia in televizije pa ne mara, je rada na tekočem z novicami. Sem in tja še prebere kakšen časopis, tudi Gorenjski glas, prav vse jo zanima, zato obiske sprejme odprtih rok in z vsakomer rada poklepeta. Kot sama pravi: »Še vedno sem firbčna, pa čeprav stara!« Poročila se je pozno, že trideset let je vdova, izgubila pa je tudi sina, ki je star 21 let umrl v nesreči Adriinega letala na Korziki. »Raje kot 'fabriko' sem si izbrala delo na kmetiji, a to je bilo samo garanje. Nikoli ni zmanjkalo dela, a najraje sem bila na svežem traku,« je povedala zbranim na občini, nato pa dobre volje pozirala tudi našemu fotografu, kar pri starejših ni ravno pravilo.
Že vse svoje življenje živi v Lahovčah, zato ne preseneča, da so njen visoki jubilej primerno počastili tudi njeni sokrajani. Gasilci so ji na predvečer praznika postavili mlaj z veliko rožo, rojstni dan pa je nato praznovala v krogu svojih najbližjih. In zagotovo z veliko dobre hrane. (Jasna Paladin)
Spominski koncert ob 100. obletnici smrti Davorina Jenka »Blagor mu, kdor se spočije«
Število fotografij: 7
V polni dvorani Kulturnega hrama Ignacija Borštnika je bil v nedeljo, 23.11.2014 spominski koncert ob 100. obletnici smrti slovenskega skladatelja in cerkljanskega rojaka Davorina Jenka, ki je umrl 25. novembra 1914.leta v Ljubljani. Čeprav je večino ustvarjalnih let preživel na tujem, velja za zelo plodovitega slovenskega skladatelja. Ohranjenih je okrog štirideset njegovih skladb na besedila pomembnih slovenskih pesnikov, med katerimi izstopata France Prešeren in Simon Jenko.
Cerkljanske glasbene skupine so predstavile predvsem Jenkov vokalni opus, saj je v Cerkljah zborovsko najbolj razvito, čeprav tudi instrumentalnega niso obšli. Nastopilo je kar 160 izvajalcev iz petih zborov in Godbe Cerklje. Na spominskem koncertu ob 100. obletnici smrti skladatelja Davorina Jenka Blagor mu, kdor se spočije, so nastopili Komorni moški pevski zbor pod vodstvom Jožefa Močnika, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Davorina Jenka pod vodstvom Irme Močnik, Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna pod vodstvom Damijana Močnika, Šenturški oktet pod vodstvom Branka Jagodica, Cerkveni mešani pevski zbor Andreja Vavkna, ki ga vodi Damijan Močnik, Godba Cerklje pod vodstvom Tomaža Kukoviča in združeni pevski zbor, z zborovodjema Irmo in Damijanom Močnikom. Zbore je na klavir spremljala Damijana Božič Močnik.
Slavnostni govornik je bil prof. Janez Močnik, ki je orisal življenjsko pot skladatelja Davorina Jenka, sodelujočim zborom pa se je za odlično izveden spominski koncert zahvalil cerkljanski župan Franc Čebulj. Delegacija pa je položila venec tudi k spominskemu obeležju v Dvorjah.
(Besedilo: J. Kuhar)
Foto utrinki koncerta (J. Kuhar):
1. Slavnostni govornik župan Franc Čebulj
2. Slavnostni govornik župan Franc Čebulj se zahvali nastopajočim
3. Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom Jožefa Močnika
4. Mladinski pevski Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje
5. Šenturški oktet vodi Branko Jagodic
6. Zbor pod vodstvom Irme Močnik
7. Župan Franc Čebulj na poti k slovesnemu podelitvi venca v Dvorjah
Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem v VI. mandatu z županom Francem Čebuljem
Število fotografij: 2
Svetnice in svetniki od leve proti deseni: Stanislav Bernard, Luka Štumberger, Klavdija Frelih, Rajko Rozman, Andreja Bogataj, Jaka Ciperle, Marija Remic, Marko Bolka, Rok Mihelčič Potočnik, Irena Ropret, Jože Ipavec, Matevž Bohinc, Marija Slemc, Miha Zevnik, Janez Korbar, Peter Preložnik
Božiček obiskal Cerkljanske otroke
Število fotografij: 3
Tudi letos je Božiček obiskal naše najmlajše. Pred njegovim prihodom so otroke razveselili igralci Kud Pod lipo Adergas z zgodbo o božičnem drevesu ter otroci Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje (fotografije: Janez Ribnikar).
OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU ZGORNJE SAVE - 1. SKLOP
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti.
Za več informacij si preberite Politika piškotkov.
