Z božičem prihaja tudi poseben jubilej, saj mineva že 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški prvič postavil jaslice v italijanskem kraju Greccio. Ta lepa tradicija je globoko zakoreninjena tudi v naši kulturi in vsako leto prinaša toplino praznične sezone.
Prva sta začela pred 16 leti postavljati jaslice zakonca Štern
Jaslice sta prva začela postavljati na Šenturško Goro pred šestnajstimi leti zakonca Štern iz Mlake pri Komendi. Prva leta je jaslice postavila le peščica pohodnikov. Na začetku so bili postavljalci jaslic ob poti Prijatelji Šenturške Gore in pohodniki komendskih Škrjančkov, sicer člani Planinskega društva Komenda. Število se je v zadnjih letih hitro povečevalo. Na poti iz Poženika na Šenturško Goro so letos postavili rekordno število jaslic. V lanskem letu se je število jaslic več kot podvojilo, doseženo je bilo kar 72 postavitev. Letos pa so jih postavili rekordnih 100 jaslic. Cilj je, da se jaslice ne le lepo zlijejo z okoljem, ampak tudi spoštujejo naravo in jo ohranjajo nedotaknjeno. Jaslice so na ogled od Božiča, 25. decembra do ponedeljka, 15. januarja 2024. Omenimo naj, da jih je bilo lansko leto samo iz vasi Poženik, od koder gredo pohodniki po poti na Šenturško Goro več kot dvajset.
Lokacijo za postavitev jaslic si je lahko izbral pohodnik sam
Lokacijo, kje bo postavil letošnje jaslice, si vsak pohodnik izbere sam. Tudi letos so jaslice umestili v zavzetje skal drevesnih vdolbin, pod korenine, pod skale ali štorov oziroma gajbico na vejo sadnega drevja, večjo ali manjšo votlino. Pri tem jim je prav prišla zelo prav njihova iznajdljivost, domiselnost in ustvarjalni navdih. Kot je povedala Mira Gerkman iz Poženika, ki tudi letos lepo skrbi za napise avtorjev jaslic ob poti, da se z umestitvijo jaslic ne uničuje narave. Povedala sta, da sta bila letos na Šenturški Gori iz Poženika 150 krat. Jaslice so izdelane iz različnih materialov od lesa, kamna, keramike, stekla, tekstila in vsake so nekaj posebnega. Bil so vžgane v les, rezljane, naslikane na škrilovcu, mozaične in kamnitne. Posebnost so jaslice z maketami Šenturske cerkve in drugih znanih stavb, kot je Grad Strmol. Večina jaslic je osvetljenih za še bolj doživet ogled jaslic ponoči.
Največ jaslic so postavili pohodniki iz vasi pod Krvavcem in Komendske občine od Zaloga, Glinj, Poženika, Pšate, Cerkelj na Gorenjskem, Praprotne Police, Lahovč, Apnega ter iz Komende, Brega, Most, Dragočajne, Klanca pri Komendi ter iz Kopra, Kobarida in iz Belgije.
Ob tem pa velja omeniti, da je letos postavilo jaslice tudi deset mladih, največ osnovnošolcev iz cerkljanske šole Davorina Jenka. Pri kapelici pa so postavili tudi knjigo vtisov. Obiskovalci pa se pripeljejo na ogled teh posebnih jaslic iz raznih krajev Slovenije je nad pričakovanjem veliko.
Za ogled jaslic potrebujete uro hoje
Povprečno pohodnik za kolovozno pot, ki je bila do šestdesetih let prejšnjega stoletja edina povezava iz doline, torej iz vznožja hriba v Poženiku ( na nadmorski višini 387 mnv, na Šenturško Goro ( 671 mnv) in ostale gorske vasi potrebuje od 45 minut do ene ure prijetne nezahtevne hoje, večinoma po gozdu. Višinske razlike je 284 metrov. Danes pot uporabljajo lastniki gozda, s pridom pa jo uporabljajo pohodniki in tudi gorski kolesarji. Pot pohodnike vodi od zadnjih hiš v severnem delu vasi Poženik mimo poženskega gradu, ki je na levi strani, dalje do kapelice, ki jo je v avgustovski ujmi za las zgrešilo deblo podrtega gabra. Pot vodi pohodnike po začetni strmini do Flegarije, ki se v starih listinah omenja kot ena najstarejših poženskih domačij. Nato strmina popusti in hoja je lahkotnejša. Pot se nadaljuje do lepo obnovljene kapelice, ki so jo postavili domačini, preživeli avstroogerski vojaki.
Na poti pri kapelici je tudi zvon želja
Na kapelici s podobo brezjanske Marije Pomagaj je tudi zvon želja, kjer si pohodniki in ljubitelji narave zaželijo zdravje in srečno pot. Pot je naprej dokaj položna, a ob dežju mestoma tudi blatna. Na klopci ob poti si lahko oddahnemo. Na koncu gozda pa se že prikaže zvonik podružnične cerkve sv. Urha na Šenturški Gori, ki je bila zgrajena okoli 1368.leta in okoliške domačije. Dalje je pot speljana preko travnikov in pašnikov vse do razpela in nato priključi na asfaltno pot, nekaj korakov pred Turizmom in gostinstvom Pavlin. S podružnične cerkve sv. Urha na Šenturski Gori je izjemen pogled v dolino proti Tunjicam, cerkvi sv. Ane, Letališču Brnik in daleč naokrog. Vidi pa se tudi Krvavec in druge s snegom pokrite gore.
Besedilo in foto Janez Kuhar
