Na obisk k Nacetu

Na vrtu rojstne hiše Ignacija Borštnika v Cerkljah, utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča in tudi prvega slovenskega poklicnega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga, je bila v petek, 15. septembra v sklopu praznovanja občinskega praznika v Cerkljah na Gorenjskem zanimiva in dobro obiskana predstava Na Obisk k Nacetu.  

Občina Cerklje na Gorenjskem si je  izbrala datum za praznovanje občinskega praznika 23. september, dan, ko je  Ignacij Borštnik  leta 1919 umrl v Ljubljani. Rojen pa je bil 1. julija 1858.leta v Cerkljah.  Borštnik je ustvaril  več kot 400 vlog in režij na ljubljanskem in zagrebškem odru. Med drugimi je napisal igre Stari Ilija, Ni moj okus, Ponesrečena glavna skušnjava in druge ter številne pesmi. Scenarij in režija sta bila delo  Mojce Pačnik. Spomnili so se Borštnikovega življenja in ustvarjanja. Prireditev je finančno podprla Občina Cerklje na Gorenjskem.  Pred časom pa so pripravili prvi festival Borštnikovanje, ki je nastal zaradi zagnanosti in prizadevanja ljudi, da se gledališkemu velikanu vrne mesto, kakršnega si zasluži, tudi doma – v Cerkljah na Gorenjskem.

Glavna igralca  predstavitve predstave Na obisk k Nacetu, Žiga Bunič, ki  je odlično zaigral Ignacija Borštnika- Naceta z Borštnikove domačije in njegovega prijatelja Mitja Lovšeta, ki je prišel na obisk v Cerklje, sta v zanimivem pogovoru  na vrtu  Borštnikove domačije predstavila njegovo, Ignacijevo ( Nacetovo) življenje), pa tudi strica Mihaela Borštnika, ki je leta 1779 kot župnik prevzel cerkljansko faro in postal tudi cerkljanski dekan.  Nacetov oče pa je ustanovil v Cerkljah osnovno šolo. Imel je kar enajst otrok in Ignacij se je rodil, kot zadnji, enajsti po vrsti Jožefu Borštniku. Mnogi Borštnikovi  otroci so bili izobraženi in tudi Ignaciju je bila namenjena pot izobraženca. Obiskoval je OŠ starega očeta v Cerkljah, gimnazijo pa v Ljubljani. Po triletni vojaški službi se je zaposlil kot bančni uslužbenec v Ljubljani. Tam pa je njegovo igralsko nadarjenost opazil Ivan Hribar, poznejši ljubljanski župan in mu utrl pot do gledališča. V Ljubljani je spoznal tudi svojo bodočo soprogo Zofijo Turkovo z umetniškim imenom Zvonarjeva.

Leta 1882 je stopil na oder Dramatičnega društva v Ljubljani. Leta 1892 je kot  režiser stare čitalnice postavil na oder novo deželno dramsko gledališče.  Čez dve leti je odšel zaradi nesoglasjem z repertoarjem v Zagreb, kjer je deloval  25 let, kjer je odigral več kot 400 različnih gledaliških vlog. Njemu v čast in spomin se vsako leto v Mariboru odvija gledališki festival Borštnikovi dnevi, kjer se podeljuje Borštnikov prstan najzaslužnejšim gledališkim igralkam in igralcem.

Med pogovorom  v čudovitem ambientu na vrtu Borštnikove domačije, so se predstavili  tudi pevci, člani Kulturnega društva Folklora Cerklje, ki ga vodi Irena Naglič, flavtistka Vanja Ivanković iz Ljubljane,   ter mlada pisateljica Barbara Barra, ki je predstavila svojo novo  knjigo  Zlata knjiga o svobodi, zanimive zgodbe o Nacetu pa je povedal tudi skrbnik Borštnikove domačije Dane Novak, ki je  ob zaključku pogovora  nastopajočim igralcem izročil  spominske kovance, imenovane Nace, saj so imeli  pri njih doma tudi manjšo kovačijo.

Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 16.9.2023