4. avgusta je minilo natanko šest desetletij odkar sta si v cerkljanski farni cerkvi Marijinega Vnebovzetja večno zvestobo obljubila Justina Bolka in Jože Frantar iz Poženika.
Obletnico poroke sta v družbi najbližjih praznovala v sredo, s postavitvijo mlaja, v četrtek, 4. avgusta, na dan diamantne obletnice poroke, pa sta šla k maši na Brezje, potem pa na kavo in na sladoled, kot na poročni dan pred 60 leti.
Jože je bil rojen 1938. leta v Poženiku, žena Justina, dekliško Bolka, pa leta 1942 leta v Glinjah. Justina prihaja iz družine, kjer je bilo trinajst otrok, Jože pa iz družine, kjer je bilo sedem otrok.
Po poklicu je bila Justina slaščičarka, Jože vodovodar. Justina je s kolesom hodila v službo v restavracijo Brioni Kranj, Jože pa z motorjem na Vodovod Kranj. Vsako jutro sta se srečevala na poti, ko ji je Jože nekega dne z motorjem ponudil ramo za katero se je lahko prijela in jo je skupaj s kolesom zapeljal. Tako se je začela njuna zgodba. Stkala sta medsebojne vezi, prijateljstvo, ki je potem preraslo v ljubezen in nato v zakonsko življenje. Kasneje sta bila oba do upokojitve zaposlena na Letališču Brnik. Vso svojo mladost sta bila delovna in skromna ter takšna sta še tudi danes. Celih 60-let skupnega zakonskega življenja sta živela v dobrem in slabem, z roko v roki sta prehodila korak za korakom, to je bila dolga pot 60-let skupnega zakonskega življenja, ki ni dana vsakemu zakonskemu paru. V zakonu so se Frantarjevima rodili trije otroci Mirko, Ivana in Mateja. Danes jima življenje lepša še osem vnukov in devet pravnukov.
Vedno sta se trudila, da bi bila vsem dobra vzornika za vnaprej, za popotnico za življenje. Njuno največje bogastvo je, da sta bila srečna s tistim, kar sta ustvarila, želita pa si, da bi bila zdrava še naprej. Justina Frantar še danes pripravi zelo dobro sladico in pecivo, če kdo pride na obisk, zelo rada pa ima tudi balkonsko cvetje in urejen vrt, oba pa rada prebirata Gorenjski glas, Slovenske novice in poslušata radio Ognjišče, obvladata pa tudi internet in uporabljata tablico. Ata Jože pa je mojster kuhe žganih pijač (brinovca, limonovca, viskija...) ter tudi zbiratelj starega kmečkega orodja in starin. Zadnjič sta bila skupaj na morju leta 1964 v Izoli. Za kakšen dan sta še odšla na obisk v Izolo k atovemu bratu, "otroci smo si želeli, da bi vsaj prespala v Izoli, pa sta jo vedno takoj »primahala« domov".
(Vir in fotogarfije: Janez Kuhar)