|
Na prireditvi »Podoknica velikemu Cerkljanu« v sredo, 23. septembra 2015 je bila prenovljena rojstna hiše Ignacija Borštnika prvič predstavljena javnosti. Lastniki hiše, družina Novak, so za obiskovalce v soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra, pripravili tudi Dneve odprtih vrat. Prenovljeno Borštnikovo hišo si je v obeh dneh med 10.00 in 16.00 uro ogledalo veliko obiskovalcev. V Cerkljah na Gorenjskem so v sredo, 23. septembra ob 96. obletnici smrti prvega slovenskega poklicnega igralca, režiserja in pedagoga Ignacija Borštnika javnosti prvič približali prenovljeno rojstno hišo. Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Prireditev so poimenovali Podoknica velikemu Cerkljanu. Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Slovesnost obprenovi hiše je bila povezana s 50-letnico festivala Borštnikovosrečanje, s 25- letnico dnevov evropske kulturne dediščine in praznikom Občine Cerklje na Gorenjskem, ki se je poklonila znamenitemu rojaku in za občinski praznik izbrala 23. september, datum Borštnikove smrti. Na uradnem delu odprtja so sodelovali Borštnikovi sorodniki v družbi organizatorjev Borštnikovega srečanja, gledališčnikov in nagrajencev. Med Borštnikovimi nagrajenci so bili Ivanka Mežan, Štefka Drolc in Vlado Novak. V kulturnem programu sta sodelovala Šenturški oktet, ki ga vodi Brane Jagodic in mlada violinistka Klara Gantar. Pozdravne besede številnim prisotnim je ob otvoritvi izrekel Danijel Novak, oče Tomaža Novaka, ki je hišo podedoval po pokojnem stricu Danilu Šteru, ki pa jo želijo preurediti v gledališki muzej. Daniel Novak se je zahvalil za vso moralno pomoč dr. Francu Policardiju, prof. Janezu Močniku za zloženko Praborštniki in prof. Danieli Močnik ter Kulturnemu klubu Liberius, za organizacijo in izvedbo programa. To je bil prvi javni dogodek v tej hiši, saj Borštnikovi sorodniki želijo, da le-ta ponovno zaživi. Zbrane je pozdravila tudi umetniška direktorica festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan ki je poudarila, da se moramo zahvaliti Josipu Vidmarju, ki je dal idejo, da festival v Mariboru dobi ime po Ignaciju Borštniku. Slavnostni govornik pa je bil Vlado Novak, prejemnik Borštnikovega prstana 2014. Za Ignacija Borštnika je dejal, da velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. Bil je prvi režiser v sodobnem smislu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja. Začasno bodo v hiši razstavljeni panoji, na katerih je predstavljeno Borštnikovo življenje. Besedilo: Janez Kuhar |
