V začetku oktobra se je na eni izmed ribogojnic v Občini Cerklje na Gorenjskem zgodil katastrofalen pogin rib. Takoj je stekla kriminalistična preiskava, vzorci poginulih rib so bili oddani v laboratorijski pregled. Rezultati analiz so pokazali na zastrupitev rib z amonijakom iz gnojevke, kar je potrdilo tudi sum kriminalistov, ki so gorvodno nedaleč od ribogojnice našli njivo, na katero je bila po požeti koruzi navožena gnojevka, našli pa so tudi sledi cisterne za gnojevko, speljane čisto do vodotoka. Vsekakor je bila koncentracija amonijaka v vodi izredno visoka, saj je v vsega dobri uri poginilo več kot polovica rib v ribogojnici. Samo prisebnosti in hitremu posredovanju lastnika ribogojnice in njegovim zaposlenim gre zasluga, da škoda ni bila še večja.
Zahteve navzkrižne skladnosti narekujejo kmetom pravilno ravnanje pri gnojenju kmetijskih površin s ciljem varstva voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Če se osredotočimo samo na tekoča organska gnojila, stopamo v splošno prepoved uporabe le teh na kmetijskih zemljiščih, ki traja od 15. novembra do 1. marca, če ne upoštevamo izjem. V jesensko-zimskem obdobju na njivskih površinah namreč ni porabnikov dušika, zato velja prepoved gnojenja z gnojili, ki vsebujejo dušik. Če bi kljub prepovedi gnojili, bi v tleh ostajali presežki dušika, ki bi se izpirali v podtalje in tako onesnaževali pitno vodo z nitrati. Veliko nevarnost za onesnaženje vodotokov, podtalnice ter pitne vode z nitrati pomeni tudi uporaba gnojil na tleh, ki so zasičena z vodo, poplavljena, zamrznjena ali zasnežena, saj taka tla ne morejo sprejemati hranil, zato se v takih primerih ne sme gnojiti. Zelo veliko nevarnost za onesnaženje površinskih voda pa predstavlja uporaba gnojil ob vodotokih, saj se s tem ogrožata življenje v vodah in pitna voda. Ob vodotokih zato ne smemo uporabljati nobenih gnojil v razdalji 5 m od brega vodotoka pri vodah 2. reda oziroma 15 m od brega vodotoka pri vodah 1. reda. Zadnji primer množičnega pogina rib v ribogojnici zaradi zastrupitve z amonijakom je šolski primer kršenja zahtev navzkrižne skladnosti gnojenja s tekočimi organskimi gnojili tik ob vodotoku. Svoje je naredilo še močno deževanje na dan pogina, ki je gnojevko ob vodotoku izpiralo neposredno v vodotok. Nastala je velika gmotna škoda, ki bo lahko resno ogrozila obstoj in nadaljnje poslovanje ribogojnice. Zavedati se moramo, da bo ribogojec posledice pogina še dolgo čutil, saj v povprečju traja leto in pol, da iz ikre zraste odrasla konzumna riba, primerna za prodajo na trgu. Ob vsem tem se nam upravičeno poraja vprašanje našega skupnega odnosa do okolja, do ostalih deležnikov, ki na tem majhnem prostoru bivajo in ustvarjajo skupaj z nami. Odgovorno ravnanje posameznika s spoštljivim ozirom na ostale deležnike okrog njega bi v zgornjem primeru preprečilo tragičen pogin rib. Izgovarjanje na nevednost vsekakor ni opravičilo, saj javna služba kmetijskega svetovanja že vrsto let kmetovalce opozarja na upoštevanje zahtev navzkrižne skladnosti, kmetijska inšpekcija pa posamezne kršitelje tudi sankcionira. Ribogojec je absolutno odgovoren za ribe znotraj svoje ribogojnice, žal pa povsem nemočen, kar zadeva zunanjih vplivov. Riziko je še toliko večji, saj ribe živijo v vodnem mediju, z vodo pa v ribogojnico pride vse dobro in tudi slabo zanje. Zavedajmo se, da sta tako kmetovalec, kot ribogojec enako pomembna za pridelavo hrane. Samo s trajnostnim sobivanjem obeh bomo potrošniki še dolgo lahko deležni sadov njunega dela. Zato pa, ozrimo se okoli sebe, spoštujmo zahteve, ki jih narekuje zakonodaja, pa se podobni primeri ne bodo več dogajali. Hvaležno nam bo okolje in tudi naši potomci, katerim vsi želimo, da bodo lahko pridelovali hrano v vsaj takih pogojih, kot mi, če ne boljših.
mag. Miha Štular, univ.dipl.inž.zoot.
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj
