Pred desetletji je ličkanje ali kožuhanje koruze sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila. To je bil tisti lepi kmečki običaj, ki je nekdaj na vseh kmetijah lepšal jesenske večere. Kot se še spominjamo, so kmetje koruzo na njivah najprej ročno »pokrhali«, jo pripeljali na domače dvorišče, spravili v skedenj in ob večerih skupaj ličkali. Iz koruze so pridobili moko, da so pozimi pekli kruh in kuhali žgance. Iz zdroba so pripravili polento in jo ponudili z mlekom.
Odkar delo že na njivi opravijo stroji, ta čar izginja. Ob večerih so se ob kupu koruze zbrali domači, sosedje, znanci, sorodniki in se lotili ročnega ličkanja koruze, kar za številne predstavlja lepe spomine. Ličkanje koruze so tudi letos pripravili v Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah, ki se ga je udeležilo več kot 40 stanovalcev doma. Tovrstna dela, tudi ličkanje koruze opravljajo radi, druženje pa jim je bilo izredno prijetno. Večina stanovalcev je v mladosti vsako leto ličkala koruzo, se pa vsako leto najde še kdo, ki se z ličkanjem koruze sreča prvič. In ker pri druženju ob ličkanju ne sme manjkati pesem, so poskrbeli stanovalci doma. Po končanem ličkanju so koruzo obesili, da se posuši, konec pomladi pa jo bodo stanovalci »rofkali«.
Besedilo Janez Kuhar, Foto Nataša Lavtižar, Cerklje 14.10.2024
